Nedelja, 10. 3. 2024, 7.45
1 mesec, 2 tedna
156. DAN VOJNE V IZRAELU
Ameriška ladja pluje proti Gazi, postavili bodo pristanišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,47
Humanitarne razmere za skoraj dva milijona Palestincev so vse bolj kritične zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravil.
Iz vojaške baze v ameriški zvezni državi Virginija je v soboto izplula vojaška ladja z opremo, s katero naj bi ob obali območja Gaze postavili začasno pristanišče. Njegovo vzpostavitev je nedavno napovedal predsednik ZDA Joe Biden, da bi na ta načina v oblegano enklavo lažje odstavili nujno potrebno humanitarno pomoč prek morja. S sončnim zahodom se bo danes sicer začel deveti mesec muslimanskega koledarja, ramazan, ki bo trajal 30 dni. Letos si mednarodna skupnost predvsem želi, da bi med ramazanom utihnilo orožje v Gazi.
13.06 Število ubitih v Gazi preseglo 31.000
8.13 Ameriška ladja z opremo za postavitev pristanišča na poti proti Gazi
5.00 V upanju na premirje v Gazi se začenja muslimanski sveti mesec ramazan
13.06 Število ubitih v Gazi preseglo 31.000
Število smrtnih žrtev vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas je preseglo 31.000, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje na območju Gaze. Pred današnjim začetkom muslimanskega svetega meseca ramazana ni znakov, da bi kmalu lahko prišlo do prekinitve spopadov, humanitarna kriza v Gazi pa se medtem zaostruje.
Operacije, ki jih je Izrael začel po napadu Hamasa 7. oktobra lani, so v enklavi zahtevale 31.045 palestinskih življenj, od tega je bilo 85 ubitih v zadnjih 24 urah. Od izbruha konflikta je bilo po podatkih ministrstva ranjenih 72.654 ljudi, zaradi podhranjenosti in dehidracije pa je umrlo najmanj 23 otrok, navedbe povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska je danes sporočila, da so njeni vojaki v soboto v osrednjem delu Gaze ubili 13 borcev Hamasa. Spopadi so se nadaljevali tudi v mestu Han Junis, kjer naj bi bilo v napadih ubitih 17 Hamasovih pripadnikov.
Po navedbah izraelske vojske je bilo v Gazi doslej ubitih 248 izraelskih vojakov in več kot 10.000 borcev gibanja Hamas.
Ameriški predsednik Joe Biden je v sobotnem intervjuju za televizijo MSNBC ponovil, da ima Izrael "pravico še naprej preganjati Hamas". Hkrati pa je poudaril, da mora izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu več pozornosti nameniti nedolžnim smrtnim žrtvam. Po mnenju predsednika ZDA Netanjahujev pristop k vojni v tej fazi bolj škodi Izraelu, kot pa mu pomaga.
8.13 Ameriška ladja z opremo za postavitev pristanišča na poti proti Gazi
Ladja General Frank S Besson je glede na davišnje sporočilo ameriške vojske v smeri proti Gazi izplula manj kot 36 ur po Bidnovi napovedi. Na njenem krovu je oprema, s katero bodo postavili začasen pomol za dostavo pomoči, je na omrežju X še navedlo centralno poveljstvo vojske.
Glede na navedbe Pentagona bi sicer postavitev pristanišča s pomočjo okoli 1000 vojakov, od katerih ne bo nihče stopil na kopno, lahko trajala do 60 dni. Humanitarne organizacije v Gazi svarijo, da tamkajšnji prebivalci ne morejo čakati tako dolgo.
Medtem pa ladja Open Arms istoimenske organizacije, naložena s približno 200 tonami hrane, še vedno čaka na dovoljenje za izplutje s Cipra, kjer varnostni pregled izvaja izraelska stran.
EU je sicer v petek napovedala, da se bo še ta konec tedna odprl pomorski koridor, prek katerega bi lahko pomoč priplula neposredno iz Cipra, države članice EU, ki je najbližje Gazi.
Zaenkrat ni povsem jasno, kako bo do izgradnje ameriškega pomola kakršnakoli pomoč prek morja tudi varno dostavljena na kopno. Gaza namreč nima delujočega pristanišča, njene okoliške vode pa so preplitke za velike ladje, pojasnjuje britanski BBC.
Glede na navedbe Open Arms ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen, ki je priskrbela pomoč, sama gradi poseben pomol, prek katerega bi sprejeli pomoč.
Pobude za dostavo pomoči v Gazo tako iz zraka kot prek morja so se okrepile zaradi vse resnejših opozoril Združenih narodov in drugih organizacij, da je v palestinski enklavi lakota skoraj neizbežna, več otrok pa naj bi že umrlo zaradi pomanjkanja hrane.
Niti pomoč iz zraka niti po morju naj sicer glede na opozorila ZN ne bi mogla v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem, zato zahodne države pozivajo Izrael, naj z odprtjem dodatnih poti in prehodov omogoči več dobav. Deležen je tudi obtožb, da ovira dostavo pomoči.
Od nje je v največji meri odrezan sever enklave, kjer z le malo hrane in čiste vode po ocenah živi okrog 300.000 Palestincev.
5.00 V upanju na premirje v Gazi se začenja muslimanski sveti mesec ramazan
Katar, Egipt in ZDA si že tedne prizadevajo, da bi Izrael in islamistično palestinsko gibanje Hamas dosegla prekinitev ognja na območju Gaze, saj so med nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij humanitarne razmere za skoraj dva milijona tamkajšnjih Palestincev vse bolj kritične zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravil. Operacije, ki jih je Izrael začel po napadu Hamasa 7. oktobra lani, pa so v enklavi zahtevale že skoraj 31.000 palestinskih življenj, večinoma civilistov.
V luči ramazana se je krepil tudi strah pred morebitni spopadi v vzhodnem Jeruzalemu, zlasti na Tempeljskem griču, najsvetejšem kraju za Jude, kjer se nahaja mošeja Al Aksa, tretji najsvetejši kraj za muslimane.
Hamas je medtem Palestince na Bližnjem vzhodu pozval, naj med ramazanom vsak dan izvajajo napade na Izrael, ki napoveduje obsežno operacijo v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo 1,5 milijona ljudi iz drugih delov enklave.
K prekinitvi ognja med tem svetim muslimanskim mesecem je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pozval tudi sprti strani v Sudanu, kjer zaradi skoraj enoletnega konflikta okoli 25 milijonov ljudi oziroma polovica prebivalcev potrebuje humanitarno pomoč in zaščito.
Ramazan je sicer za muslimanske vernike čas duhovne prenove, samorefleksije, discipline in solidarnosti. Je priložnost, da okrepijo svojo vero in poglobijo njeno razumevanje ter izkažejo sočutje do drugih ljudi, je izpostavila Islamska skupnost v Republiki Sloveniji.
Ima globoko duhovno, telesno, psihofizično, zdravstveno in socialno dimenzijo. Namen posta, ki je individualna odločitev vsakega zdravega in polnoletnega posameznika, je tudi duhovno čiščenje, krepitev samokontrole in empatije do tistih, ki trpijo. Ta mesec prav tako spodbuja k povečanju dobrodelnosti, skupnih molitev in branju Korana, saj je to mesec, v katerem se je njegovo razodetje začelo.
Za vse tiste, ki pristopijo k izvrševanju posta, pa pomeni, da se od zore do sončnega zahoda odrekajo vodi, hrani, vsem drugim užitkom in negativnim mislim ter dejanjem. Skupne molitve in iftarji, večerni obroki, s katerimi verniki prekinejo svoj post, pa so ključni momenti, ki združujejo družino, sosede, prijatelje in skupnost, so dodali.
V Sloveniji bodo skupne večerne molitve potekale v 18 lokalnih odborih islamske skupnosti, najbolj obiskan in obremenjen pa bo Muslimanski kulturni center v Ljubljani.
Ramazan se bo s sončnim zahodom zaključil 9. aprila, dan kasneje pa se bo začel ramazanski bajram.
