Azijski velesili na poti medsebojnega trka

Kitajska vlada ustanavlja Nacionalni varnostni svet, ki bo sokoordiniral vojsko, obveščevalne in domače varnostne strukture, podobno kot to v ZDA počne NSA (Nacionalna varnostna agencija). Ustanovitev podobnega sveta je napovedala tudi vlada japonskega premierja Šinza Abeja. V normalnih okoliščinah to ne bi vzbudilo večje pozornosti, a še niso pozabljene napetosti iz lanskega leta zaradi ozemeljskega prilaščanja otokov, na japonskem znanih kot Senkaku, na Kitajskem pa kot Diaoyu. Nekajkrat se je zdelo, da lahko vsak trenutek izbruhne vojna.

Konec letošnjega oktobra je Japonska trikrat poslala v zrak svoje lovce, ker so kitajska letala preletela med izvidništvom preletela otočje Okinave. Kitajska se pritožuje, da so japonske ladje provokativno plule blizu mesta, kjer je kitajska mornarica izvajala vaje z orožjem. V času teh napetosti ima preoblikovanje varnostnih struktur obeh držav zlovešč podton.

Kitajska ponavlja japonsko napako Vojna ni v interesu nobene od azijskih velesil, a vojaško nastopaštvo v bližini spornih otokov bi lahko nehote zanetilo konflikt, kar bi v past nacionalističnega retoričnega nastopaštva ujelo obe vladi. Obe državi rutinsko obtožujeta druga drugo neodgovornega obnašanja in nacionalizma, ki je ušel izpod nadzora. Obe vztrajata, da sta pripravljeni uporabiti orožje za obrambo svoje pravice do nenaseljenih otokov.

Medtem ko v Pekingu trdijo, da ne bodo šli po poti militarizacije, ki jo je Japonska ubrala v 30. letih 20. stoletja, je v Tokiu slišati ravno obratno, da Kitajska ponavlja japonsko napako izpred osmih desetletij; kitajska vojska uhaja izpod civilnega nadzora in ogroža ameriško nadvlado v Tihem oceanu.

ZDA podpirajo Japonsko Oborožen spor med drugim in tretjim največjim gospodarstvom na svetu bi imel posledice za ves svet in ima potencial, da postane globalni konflikt. ZDA so Japonski obljubile, da ji bodo v primeru vojne priskočile na pomoč. V ozadju konflikta okoli otokov je naraščajoča gospodarska moč Kitajske, ki ji projekcije napovedujejo, da bo do leta 2020 vodilno svetovno gospodarstvo. Sofisticiranosti in obsega ameriške vojske Kitajska še zdaleč ni dosegla, a v času, ko ameriško obrambno ministrstvo dobiva vse manj denarja, Kitajska vojski namenja vse večji del proračunske pogače. Japonska sledi zgledu Kitajske, a ne more držati koraka z njo, saj se utaplja v dolgovih, piše Financial Times.

Abe snubi azijske države Spremembe v gospodarski in vojaški moči ustvarjajo negotovost glede prihodnjega ravnotežja moči. Dokler se to ne oblikuje, pa so velesile v skušnjavi, da preizkušajo druga drugo. Tu so še zgodovinske travme. Kitajski predsednik Ši Džinping je izjavil, da je ena glavnih nalog komunistične partije premagati zgodovinska ponižanja, ki jih je Kitajska utrpela predvsem ob japonski invaziji in zavzetju Mandžurije. Hkrati je Abejeva vlada sprejela bolj nacionalistično politiko, ki se ne opravičuje za preteklost.

Z nacionalistično politiko Japonske, katere relativna moč v Aziji nedvomno upada, nima težav le Kitajska. Druge azijske države so prav tako užaljene zaradi japonskega pogleda na zgodovino. Abe tako išče zaveznice med tistimi državami, ki imajo same ozemeljske spore s Kitajsko, spogleduje pa se tudi s tradicionalnimi kitajskimi prijateljicami. Nazadnje je pred dnevi obiskal Laos in Kambodžo. Posebej dovzetni za njegovo snubljenje pa so tisti narodi, ki se počutijo še posebej ogrožene zaradi Kitajske.