Petek, 22. 3. 2019, 13.27
5 let
Avstrijska škofovska konferenca Hrvaško pozvala k dialogu o Pliberku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Cerkev na avstrijskem Koroškem je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju pri Pliberku.
Predsednik avstrijske škofovske konference Christoph Schönborn je na današnji novinarski konferenci na Dunaju Hrvaško pozval k dialogu glede maše na žalni slovesnosti na Libuškem polju pri Pliberku. Povedal je, da je treba spoštljivo obravnavati zgodovino, ki zadeva boleče obdobje hrvaške zgodovine povojnih pobojev.
Kardinal Christoph Schönborn je potrdil, da je s hrvaškim kolegom, zadrskim nadškofom Želimirjem Puljićem govoril po telefonu o odločitvi Cerkve na avstrijskem Koroškem, ki je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju pri Pliberku. V preteklih desetletjih je bila maša osrednji del žalne slovesnosti za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev.
Cerkev na Koroškem se boji, da prireditev škodi njenemu ugledu
Cerkev na avstrijskem Koroškem meni, da prireditev na Libuškem polju škodi njihovemu ugledu, saj bi ji, v primeru, če bi mašo dovolili, lahko očitali "pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora". To stališče je naletelo na ostre odzive Cerkve na Hrvaškem. Stališče hrvaškega cerkvenega vrha je podprl tudi hrvaški državni vrh, sabor pa je pokrovitelj spominske slovesnosti.
Žalna slovesnost v Pliberku se je na udaru kritik znašla zaradi tega, ker nekateri obiskovalci častijo ustaške simbole.
Schönborn je danes povedal, da organizacija maše ni v pristojnosti avstrijske škofovske konference ter da ne more vplivati na odločitev kolegov iz Koroške. Dodal je, da to ne pomeni prepovedi slovesnosti na Libuškem polju.
Avstrijski kardinal je spomnil, da je bil rojen na Češkem, iz katere so bili pregnani po drugi svetovni vojni ter da so se šele po skoraj 80 letih lahko začeli iskreni pogovori med Čehi in pregnanimi Nemci. Predlagal je, da bi odprli podobne pogovore tudi med Avstrijo in Hrvaško, udeležili pa bi se jih tudi zgodovinarji.
Organizatorji dogodka se maši nočejo odpovedati
"To so koraki, ki jih potrebujemo. V Avstriji pravijo, da gre za fašistično zborovanje, na Hrvaškem pa govorijo o zgodovini svojih prednikov," je dejal Schönborn. Kot je poudaril, so skupna prizadevanja za obravnavanje zapletene zgodovine pomemben proces, ki bo preprečil, da bi prireditev instrumentalizirale določene skupine, česar si ne želijo ne avstrijski ne hrvaški škofi.
Hrvaški Častni pliberški vod, ki skrbi za organizacijo dogodka, medtem vztraja, da morajo slovesnost organizirati 18. maja, kot je bilo načrtovano. Menijo, da je prostor, na katerem bo potekala slovesnost, v zasebni lasti ter da lahko mašo izvedejo nižji duhovniki, in ne škofje.
