Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
12. 5. 2018,
18.31

Osveženo pred

5 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,74

42

Natisni članek

Pliberk

Sobota, 12. 5. 2018, 18.31

5 let, 11 mesecev

Udeleženci shoda v Pliberku nad slovenskega snemalca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,74

42

Pilberk komemoracija | Foto STA

Foto: STA

Pri Pliberku je bila tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev, ki pa se je je letos zaradi nadzora avstrijskih oblasti nad izkazovanjem privrženosti ustaškemu gibanju udeležilo rekordno malo ljudi, so poročali hrvaški mediji. Brez incidentov ni šlo, med drugim se je eden od udeležencev shoda spravil nad hrvaške novinarje in snemalca slovenske televizije.

Komemoracija za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, se je okoli poldneva začela z mašo, ki jo vodi Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja.

Udeleženci shoda napadli novinarje

Po maši so se udeleženci shoda napotili proti lokaciji osrednje komemoracije, pred vhodom pa so po poročanju hrvaškega spletnega portala Index.hr udeleženci shoda napadli novinarje. Med drugim je mladenič, oblečen v črno, žalil snemalca slovenske nacionalne televizije, reporterju portala Index.hr pa je iz rok zbil telefon, s katerim je snemal.

Posnetek dogajanja si lahko ogledate na Index.hr.

Pilberk komemoracija | Foto: STA , Foto: STA ,

V petek zvečer prijeli več ljudi, med njimi tudi slovenskega državljana

Policija je sicer sporočila, da je že v petek prijela sedem oseb, in sicer šest hrvaških državljanov in enega slovenskega, devet oseb pa so tudi ovadili zaradi kršitev zakona o prepovedi poveličevanja nacizma. Dogodka se je po ocenah avstrijske policije udeležilo med 10.000 in 11.000 ljudi.

Za varnost na Libuškem polju so skrbeli hrvaški varnostniki, ki že sami niso pustili dostopa na prizorišče osebam s političnimi transparenti ali spornimi zastavami. Kljub temu je bilo videti kar nekaj udeležencev z majicami s spornim napisom "za dom spremni", kar je bil ustaški pozdrav, veliko pa je bilo tudi spornih zastav z ustaškim grbom, na katerem se šahovnica v levem zgornjem kotu začne z belim poljem in ne z rdečim, kakršna je zdajšnja uradna hrvaška zastava.

Pilberk komemoracija | Foto: STA , Foto: STA ,

Na slovesnosti je bil med drugim predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov. Prisotni so bili tudi ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić, pa tudi drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajoče HDZ, kot npr. Vladimir Šeks in Bruna Esih. Na slovesnosti je bil hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović.

Prvič so se na slovesnosti zbrali tudi protestniki

Prvič pa so se proti tej slovesnosti zbrali tudi protestniki. Kot še poroča Večernji list, se je zbralo okoli sto aktivistov tako iz Hrvaške in Avstrije kot tudi iz Slovenije in Italije. Slovesnost v Pliberku so označili za ustaško zborovanje. Mnogi so nosili tudi transparente z napisi "nacisti ven". Te proti demonstracije so po ocenah policije minile mirno.

V spomin na dogodek iz leta 1945

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95 tisoč ljudi, večinoma vojakov.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.

Ne spreglejte