Petek, 8. 6. 2018, 10.27
6 let, 6 mesecev
Argentina in IMF z dogovorom o 50-milijardni posojilni liniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
1
Argentina in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta dosegla dogovor o 50 milijard dolarjev vredni posojilni liniji v pomoč pri stabilizaciji gospodarstva, ki ga zaznamujejo padec vrednosti valute peso, povišana inflacija in visok javnofinančni primanjkljaj. Posojilno linijo bo spremljal triletni program reform, 15 milijard bo država dobila takoj.
"K IMF smo se obrnili, da bi se izognili krizi," je medijem ponoči po srednjeevropskem času povedal argentinski finančni minister Nicolas Dujovne. "Prizadevamo si zgraditi normalno državo. Posojilo IMF je podpora našemu programu, s ciljem zagotoviti gospodarsko rast, znižati inflacijo in zmanjšati revščino," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Prvih 15 milijard dolarjev naj bi druga največja južnoameriška država po ministrovih besedah prejela takoj, spremljal pa jih bo triletni program reform in javnofinančnih ukrepov.
Dogovor velik korak k zaupanju trgov v državo
Dogovor o posojilni liniji mora potrditi še odbor izvršnih direktorjev, generalna direktorica sklada Christine Lagarde pa je dosežen sporazum pozdravila ter pojasnila, da bodo dogovorjeni ukrepi zmanjšali potrebe po zunanjem financiranju države, omogočili znižanje javnega dolga in odstranili breme s pleč Argentine.
Po njenem prepričanju bo dogovor okrepil tudi zaupanje trgov v državo, ki je že večkrat v zgodovini razglasila nesposobnost odplačevanja dolga, tako da bo v prihodnje lažje naslovila dolgoletne makroekonomske šibkosti.
Med ukrepi, o katerih sta se dogovorila sklad in domovina tanga, sta znižanje proračunskega primanjkljaja in zagotovitev neodvisnosti centralne banke. Proračun naj bi na primarni ravni, torej pred plačilom obresti, z novega cilja 2,7 odstotka BDP primanjkljaja letos do 2021 prešel v 0,5 odstotka BDP presežka. Inflacija, ki naj bi se letos po ocenah približala 30 odstotkom, naj bi do leta 2021 upadla na devet odstotkov.
Država se bo tudi s pomočjo IMF tako laže spopadla z zanjo vse bolj zaostrenim globalnim ekonomskim okoljem naraščajočih obrestnih mer v razvitem svetu (še posebej v ZDA), ki sprožajo beg kapitala iz razvijajočih se gospodarstev in znižujejo vrednost njihovih valut, ter rasti cen nafte. Argentinski peso je v zadnjih mesecih izgubil petino vrednosti, inflacija pa je že lani na primer dosegla skoraj 25 odstotkov. Argentinska centralna banka je ključno obrestno mero pred kratkim dvignila na 40 odstotkov.
Argentina z IMF prvič po letu 2006
Argentina tako spet aktivno sodeluje z IMF, potem ko je leta 2006, ko mu je odplačala zadnjo tranšo posojila, za desetletje, v katerem sta državo vodila Nestor Kirchner in nato njegova žena Cristina Fernandez de Kirchner, celo prekinila sodelovanje s skladom. Odnosi so se izboljšali šele s prihodom trenutnega predsednika Mauricija Macrija na oblast leta 2015.
Macri priznava, da je Argentina med državami, ki so najbolj odvisne od tujega financiranja, za kar so po njegovih navedbah odgovorna leta previsoke javne porabe, kar želi njegova administracija z reformnimi ukrepi zdaj nasloviti.
A odpor javnosti do sodelovanja z IMF zaradi izkušenj iz preteklosti, ko je morala država skozi boleče ukrepe v zameno za pomoč sklada, je še vedno velik. Po javnomnenjskih raziskavah tako okoli tri četrtine Argentincev dogovoru z IMF nasprotuje, v zadnjih dneh so bili po državi tudi protesti. A večina ekonomistov se strinja, da je pot, ki jo je ubrala vlada, razumno tveganje glede na nastale gospodarske razmere v državi.
1