Angela Merkel sama proti Evropi

"Zmogli bomo." Tako je nemška kanclerka samozavestno zatrdila na začetku migrantsko-begunskega vala, ki je lani poleti začel drveti po tako imenovani balkanski poti proti Nemčiji in skandinavskim državam.

Iskrena podpora ali odgovori prestrašenih? Na začetku, vsaj javnomnenjske ankete so tako kazale, so Nemci večinoma podpirali njeno politiko odprtih vrat za migrante in begunce. Vprašanje pa je, koliko so bili vprašani iskreni v svojih odgovorih.

Lanskega decembra je namreč raziskava nemškega inštituta Allensbach pokazala, da si kar 45 odstotkov Nemcev boji povedati svoje pravo mnenje o migrantih oziroma beguncih, saj jih je strah, da jih bodo v javnosti ožigosali za skrajne desničarje.

Nemci: Merklova je v migrantski krizi odpovedala Proti koncu lanskega leta pa je začela podpora Merklovi padati tudi v javnomnenjskih raziskavah. Po eni od zadnjih anket njeno begunsko politiko podpira samo deset odstotkov volivcev njene CDU.

Tudi na državni ravni ima vse manj opore: po raziskavi televizije ARD 56 odstotkov Nemcev meni, da kanclerka svoje delo v migrantski krizi slabo opravlja, 51 odstotkov pa jih napoveduje, da Nemčija ne bo zmogla rešiti migrantske krize.

Mediji podpirajo Merklovo Sreča za Merklovo je, da ima še vedno podporo večine nemških medijev. Ti sicer zdaj manj enodušno podpirajo kanclerkino politiko do migrantov kot na začetku. Takrat je celo najbolj brani nemški časnik Bild, ki je bil nekdaj dokaj kritičen do nemške azilne politike, začel zagovarjati politiko odprtih vrat. Sčasoma, ko je postalo vse bolj vidno, da Merklova vse manj trdno drži vajeti migrantske krize v svojih roka, pa so nekateri mediji postali bolj kritični do njene politike.

Razkol med CDU in CSU Kljub medijski podpori je Merklova sredi septembra dobila prvi udarec. Bavarska CSU, ki jo vodi Horst Seehofer, je namreč začela ostro kritizirati odprtje mej ter zahtevala strožjo politiko do sprejemanja beguncev in strožjo azilno politiko.

Deloma je Merklova nekatere zahteve CSU (ta skupaj s CDU sestavlja krščansko unijo) podprla, toda kljub temu bolj ali manj še vedno vztraja pri svoji begunski politiki. Zadnje dni so zato spet glasnejše govorice, da bo Seehofer, ki se bolj kot z Merklovo razume z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, CSU popeljal iz unije in s tem iz vlade.

Vzpon AfD Težav pa Merklova nima samo s CSU, ampak vse bolj tudi z Alternativo za Nemčijo (AfD). Ta stranka zaradi svojih protiimigracijskih stališč pridobiva nove volivce, precej zlasti na račun CDU. Na državni ravni je AfD, ki jo vodita Frauke Petry in v javnosti precej manj opazni Jörg Meuthen, postala že tretja najbolj priljubljena stranka.

Tudi besede Petryjeve, da bi morali nemški vojaki v skrajni sili z uporabo strelnega orožja preprečiti nezakonite prehode nemške meje, niso zmanjšale priljubljenosti stranke. Še več, ena od poznejših anket je pokazala, da se kar 29 odstotkov Nemcev strinja z njeno izjavo.

Prestrašena nemška javnost Nasploh je javnost, predvsem zaradi dogodkov, kot so bili silvestrski napadi na ženske v Kölnu, vse bolj prestrašena. Nakup orožja in solznih pršilnikov je skokovito narasel.

Če so mediji pred leti Merklovo opisovali kot kraljico Evrope in kot nesporno najmočnejšo politično osebnost na stari celini, je to zdaj – kljub zvenečim naslovom, kot je Timova osebnost leta – že preteklost.

Merklova padla z evropskega prestola V spopadu z Grčijo je imela Nemčija zaveznike skoraj v vseh državah EU in evroobmočja. Prav nasprotno je pri njeni begunski politiki. Proti njeni politiki sprejemanja bližnjevzhodnih in afriških prebežnikov so najprej nastopile višegrajske države.

Te ostro zavračajo tudi kvote, s katerimi hoče EU prerazdeliti migrante po vseh državah članicah. Ta program se je izkazal za popoln polom. Od 160 tisoč beguncev in migrantov iz Italije in Grčije, ki so tja prišli še pred poletno-jesenskim valom, so jih do zdaj prerazdelili samo nekaj sto.

Tudi Skandinavci so obrnili hrbet Merklovi Teroristični napadi, kot je bil pariški pokol 13. novembra lani, ki je pokazal, da z begunskim valom v Evropo prihajajo tudi teroristi, ter spolni napadi na ženske v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem pa še bolj krepijo nasprotnike kvot in prerazdeljevanja.

Tudi skandinavske države vse bolj zapirajo svoje meje in zaostrujejo azilne zakonodaje. Najprej Danska, nato Norveška, na koncu je neobvladljiv val beguncev in migrantov na kolena spravil tudi samooklicano humanitarno velesilo – Švedsko.

Merklovo zapustil njen zadnji evropski zaveznik Nič bolj na skandinavski preobrat v begunsko-migrantski politiki ne kaže zdajšnja odločitev finskega premierja Juhe Sipile, da ne bo sprejel beguncev v svojo počitniško hišo, kot je obljubljal pred meseci.

Dolgo je bil trden zaveznik Merklove avstrijski kancler Werner Faymann, toda tudi on se je na koncu odpovedal politiki neomejenega sprejemanja prosilcev za azil in napovedal zgornjo mejo beguncev, ki jih bo sprejela naša severna soseda. Podobno zgornjo mejo od Merklove terjajo tudi številni Nemci.