Sreda, 20. 5. 2026, 20.16
2 tedna, 2 dneva
"Evropa bo priča grozljivim dogodkom. In nič ne bo mogla storiti."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,12
Bo Evropa v prihodnosti lahko le nemočno opazovala, kako krvavo razpada Rusija? Za Putinovo Rusijo Peter Sloterdijk pravi, da se še vedno ni sprijaznila s tem, da ni več imperialna sila.
Evropa, ki je uspešno obvladala svoj zgodovinski proces žalovanja za propadlimi kolonialnimi imperiji, se bo morala naučiti sprejeti vlogo gledalca grozljivih dogodkov v njeni soseščini, je prepričan znani nemški filozof Peter Sloterdijk.
Rusija se še naprej upira pridružitvi skupini ponižanih imperijev, in sicer do te mere, da zanika svoj obstoj kot del Evrope. Prav na to – da so del Evrope – so bili Rusi dolgo ponosni, je dejal Peter Sloterdijk v intervjuju za švicarsko medijsko skupino CH Media (del te skupine so tudi Neue Zürcher Zeitung, Aargauer Zeitung in spletni medij Watson).
Evropa kot celina gledalcev?
Za razliko od Rusije je Evropa svoj zgodovinski proces žalovanja za propadlimi imperiji uspešno obvladala. Celo Portugalci, največji zamudniki med evropskimi kolonialnimi narodi, so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapustili svoje zadnje kolonije, poudarja Sloterdijk.
Na vprašanje, kakšno vlogo bo v prihodnosti imela Evropa (Sloterdijk jo je poimenoval za celino brez značilnih lastnosti), je nemški filozof odgovoril, da se mora Evropa naučiti sprejeti vlogo gledalca. Takšno vlogo gledalcev so imele Južna Amerika, Nova Zelandija in deli Severne Afrike, ko so se Evropejci pobijali v prvi in drugi svetovni vojni.
Nas čakajo opustošenja v Afriki in razpad Ruske federacije?
"Evropejci nimajo več privilegija delovanja, a tudi niso več pod prekletstvom delovanja. V nekem smislu bomo vsi postali Švicarji. Švicarji so bili prvi, ki so si prisvojili privilegij, da so gledalci pobojev, ki so jih zagrešili njihovi sosedje."
Peter Sloterdijk pravi, da bi se lahko v Afriki v prihodnosti zgodili grozljivi dogodki in opustošenja.
Pri pobojih v prihodnosti, ki jih bo Evropa zgolj opazovala, storiti pa ne bo mogla nič, ima Sloterdijk v mislih zlasti opustošenja v Afriki, pa tudi v Rusiji, ki bi lahko prej ali slej razpadla.
"Evropa mora ohraniti mirno kri"
"Povsem naravno je, da se tam, kjer se opazijo pretirane raztegnitve, sčasoma pojavijo komplementarni gibi razkroja. Zločini, ki se zdaj pripravljajo, bodo prej ali slej storjeni. Takrat morajo Evropejci ohraniti določeno hladnokrvnost. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da smo že končali prve faze učnega načrta tragične zavesti."
Glede možnosti, da lahko v Franciji Emmanuela Macrona v Elizejski palači nasledita Jordan Bardella ali Marine Le Pen, v Nemčiji pa lahko Friedricha Merza nasledi Alice Weidel, je Sloterdijk odgovoril, da evropski učni procesi (mišljen je učni proces sprejemanja zatona evropskih imperijev, op. p.) morda še niso dovolj institucionalizirani in utelešeni, kar povzroča val mladih idiotov.
Premik v desno kot izpuščaj zaradi toksinov v telesu?
"Premik v desno je predvsem kot kakšen izpuščaj, ki kaže, da v sebi nosimo določene toksine, ki jih je treba nekako izraziti. Če srbi, je treba razmisliti, od kod prihaja. Ni vedno znak, da se pripravljamo na nov Auschwitz."
Za Friedricha Merza Sloterdijk pravi, da je mali človek, ki je uresničil sanje velikega človeka – postati nemški kancler.
Sloterdijk dvomi o poenotenju vseh evropskih držav, bi se pa lahko med Parizom, Berlinom, Londonom in Varšavo glede vprašanj obrambne politike oblikovala štiristranska koalicija, ki bi predstavljala večino. To so po njegovih besedah vojaško najbolj zanesljive entitete, čeprav ne bi želel jamčiti za njihovo zanesljivost, zlasti glede nemških oboroženih sil.
Nemčija kot tragedija in Merz, ki je stopil v prevelike čevlje?
Za Nemčijo filozof pravi, da je tragičen primer in da je njena glavna težava, da ni sposobna reform. Kritičen je tudi do kanclerja Merza, za katerega pravi, da nenehno izgovarja fraze, ki bi bile primernejše za predsednika uprave kakšnega podjetja, vodilnega komentatorja kakšnega medija ali ogorčenega državljana.
"Njegova največja slabost je, da si je želel za vsako ceno postati kancler. Žal je ta življenjski cilj dosegel – in vsi trpimo zaradi tega. Sanje velikega človeka je uresničil s položaja malega človeka. Merz je eden tistih redkih primerov, ko si želiš, da bi bil tako velik, kot se vidi (mišljeno je Merzevo domnevno prepričanje o lastni veličini, op. p.)."
Hospitalizirani Trump?
Glede predsednika ZDA Donalda Trumpa Sloterdijk pravi, da bo prej ali slej odšel. "Nisem prepričan, ali bo dokončal svoj drugi štiriletni mandat. Zlahka si predstavljam, da bo nekoč strmoglavil z oblasti. Ker te norčije, ki jih nenehno izvaja, uspevajo tudi zaradi dejstva, da mu nihče okoli njega ne pove resnice. Je skoraj tako izoliran kot Vladimir Putin. Morda bo sčasoma imel takšne izbruhe, da ga bo treba umakniti iz obtoka, morda s hospitalizacijo."
Slotedijk dvomi, da bo Trumpu uspelo končati drugi predsedniški mandat.
Sloterdijk je v intervjuju za Aargauer Zeitung že pred časom dejal, da močni možje, kot so Trump, Putin, Ši Džinping ali Recep Tayyip Erdogan privlačijo številne razočarane demokrate.
Razočarani demokrati in ljudje, ki se veselijo, da so drhal?
V trenutnem negotovem svetovnem ozračju ti razočarani posamezniki nasprotujejo tradicionalnim strankam in političnim elitam ter so dovzetni za avtokrate, ki odločno ukrepajo, čeprav so prav ti avtokrati odgovorni za globalno negotovost.
Za Trumpa Sloterdijk trdi tudi, da ni sposoben občutka sramu: "Ne dvomim, da je prav to razlog, zaradi česar je Trump privlačen za nekatere svoje podpornike. Tudi oni bi radi bili podobno nesramni, neotesani in neobrzdani. Nočejo biti ugledni državljani v demokraciji, o čemer radi sanjarijo intelektualci, temveč se raje veselijo, da jim je spet dovoljeno biti drhal."
