Sobota, 8. 10. 2016, 7.10
7 let, 1 mesec
Ameriški preganjalec korupcije: "Marsikje zaradi korupcije zapirajo samo opozicijske politike"
Neodvisnost tožilstva in sodstva, zaupanje in motivirani ljudje, ki resno opravljajo svoje delo, so ključ do uspešnega boja proti korupciji, je prepričan ameriški strokovnjak za preganjanje korupcije Peter Ainsworth.
Vodil je nekatere pomembne protikorupcijske postopke v javnem sektorju v ZDA in kot protikorupcijski strokovnjak zastopal ZDA na dogodkih, povezanih s Konvencijo ZN proti korupciji in njenim uresničevanjem.
Kako velik problem je korupcija v ZDA?
Na to temo imamo analize organizacije Transparency International, ki o tem povpraša državljane. Ne rečem, da to ni uporabno, a verjetno ni dovolj natančen pokazatelj, koliko korupcije je v določeni državi.
"Trudimo se, da vse preiskovance obravnavamo enako, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo."
Pomembno je, da si v ZDA prizadevamo, da nekaj storimo, ko dobimo verodostojne obtožbe o korupciji.
Trudimo se, da vse preiskovance obravnavamo enako, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo, in ne glede na to, ali gre za župana manjšega mesta ali predsednika države.
Enakopravna obravnava in uporaba tega kot standard v boju proti korupciji je nekaj, za kar si prizadevamo in kar smo večinoma dosegli.
Kakšno škodo povzroča korupcija državam in celotni družbi?
Nisem strokovnjak za to vprašanje, saj se ukvarjam s preiskavo sumov korupcije, ne pa z njenimi posledicami, a menim, da je eden od problemov, ki jih prinaša korupcija, spodkopavanje zaupanja v vladne institucije. To se odraža predvsem takrat, ko je zaradi nezaupanja manj žvižgačev in prič, ki želijo spregovoriti o tem, kar se jim je zgodilo in podobno.
Zaupanje je torej pomembno. Ko je korupcija močno razširjena, spodkoplje to zaupanje, zato je težje vladati in tudi preiskovati ter preganjati kazniva dejanja.
Slovenija je zelo lepa dežela z zelo prijaznimi ljudmi in zelo dobro kavo, pravi Ainsworth.
Katere so glavne težave pri pregonu korupcije?
Veliko jih je, a recimo jim raje izzivi. Eden od njih je, da se korupcija načeloma odvija za zaprtimi vrati, daleč od oči javnosti. Pogosto sta vključeni dve zadovoljni stranki, ena, ki daje, in druga, ki sprejema podkupnino.
Težavo lahko prestavlja tudi to, da korupcija pogosto na najvišjih ravneh vključuje priljubljene posameznike, ki so mogoče celo zmagali na volitvah in pridobili simpatije ljudi.
A za vsak izziv obstaja rešitev.
V Sloveniji ste dober teden, srečali ste veliko predstavnikov naše države. Kakšen je vaš vtis o Sloveniji z vidika boja proti korupciji?
Imate premišljene ljudi, ki čutijo strast do reševanja težav v družbi. To cenim. Ne vidim apatije ali pasivnosti. Vidim mnoge, ki se resno lotevajo težav.
V veliko državah je težava, ker ni poguma in volje pogledati tja, kjer so dokazi o korupciji. Zato želimo vzpostaviti kompetentne in motivirane organe z integriteto, pravi Ainsworth.
Korupcija v Sloveniji
Več kot šest milijard ljudi živi v državah, ki imajo resne težave s korupcijo, ugotavljajo pri organizaciji Transparency International (TI). Slovenija je po tako imenovanem indeksu zaznave korupcije TI, kjer poznavalci podajo oceno, koliko je v posamezni državi korupcije v javnem sektorju, lani dosegla 35. mesto med 168. državami, ki jih je zajela raziskava. Nižja ko je številka, manj koruptivna je država. Slovenija je dosegla oceno 60, pri čemer številka 0 pomeni zelo koruptivno, številka 100 pa zelo čisto državo. Slovenija je imela v preteklosti boljši indeks, leta 2012 je dosegla oceno 61.
Lahko navedete kakšno državo kot primer dobre prakse v boju proti korupciji?
Veliko sem potoval in mislim, da bi morali Romuniji dati priznanje kot državi, ki sicer ni izkoreninila korupcije, niti je nismo v ZDA, a je naredila zelo pomembne korake k temu, da bi presekala vzorce in začela polno preiskovati visoke uradnike, jih dejansko odstranila s položajev in poslala v zapor.
Kako jim je uspelo?
Ustvarili so organ, v katerem delujejo preiskovalci in tožilci, ki je neodvisen od političnega vpliva in je sposoben delovati sam, brez usmeritev politikov, ki bi lahko imeli koristi od tega, da bi opozicijski politiki šli v zapor ali da bi zaustavili kakšno preiskavo. Pri preiskovanju korupcije so uveljavili neodvisnost, ljudi pravično pošiljajo v zapor. To je verjetno pri vsej zadevi najpomembnejše.
"Institucija za pregon korupcije mora biti tudi pravilno strukturirana in neodvisna tudi v praksi, ne samo na papirju."
Za to pa je morala obstajati politična volja.
Seveda. Institucija za pregon korupcije mora biti tudi pravilno strukturirana in neodvisna tudi v praksi, ne samo na papirju. Poleg tega mora imeti sposobne preiskovalce, ki vedo, kako preiskovati zločine. V Romuniji so v isti organ dali preiskovalce in tožilce, kar v Evropi ni pogosto. Marsikje se ljudje iz ločenih institucij niti ne pogovarjajo med seboj.
Ne vem veliko o političnem kontekstu ustanovitve romunskega protikorupcijskega urada, ampak vem, da je formula, za katero so se odločili, uspešna.
Kako to vemo? Zato, ker gredo ljudje v zapor, med njimi tudi tisti, ki prihajajo iz vladajočih strank. Na to moramo biti posebej pozorni.
Marsikje lahko vidimo, da zapirajo politike, a če pogledate pod površje, vsi prihajajo iz opozicije, nikomur iz vladajoče stranke pa ni treba plačati za koruptivna dejanja.
Nisem bil v veliko državah, za katere bi lahko trdil, da so koruptivni le v eni stranki, v drugi pa bi bili čisti. Če nekje zapirajo samo ljudi iz ene stranke, iz druge pa ne, se moramo zamisliti.
V boju proti korupciji potrebujemo ljudi, ki so motivirani za opravljanje svojega dela, ki vedo, kako ga opraviti, in to delajo resno, je prepričan Ainsworth.
Vidite kakšne razlike v razširjenosti korupcije med državami z dolgo demokratično tradicijo in med nekdanjimi komunističnimi državami?
To je težko vprašanje. Pozorno je treba pogledati posamezne države. Romunija ima komunistično dediščino, a so se resno lotili pregona korupcije. Pri nekaterih njenih sosedah tega ne vidimo. Nisem prepričan, da ima komunistična dediščina ključno vlogo. Kot ste prej dejali, je pomembnejša politična volja. Potrebno je tudi nekaj poguma in tudi nekaj daljnovidnosti voditeljev in državljanov, da težavo vzamejo resno in se je lotijo.
Pomembno je, da rešitve obstajajo, to je treba poudariti.
Lahko izpostavite tri glavne stvari pri boju proti korupciji?
Neodvisnost – o tem sem že govoril. Konvencija Združenih narodov proti korupciji jo zahteva. Od držav podpisnic, ki jih je zdaj blizu 180, zahteva, da vzpostavijo neodvisen organ za preganjanje korupcije. Ta mora biti neodvisen od politike.
Nujno je neodvisno sodstvo, kazenskopravni sistem z integriteto, ki deluje etično in vsakogar obravnava pravično, enako – od smetarja do predsednika.
Nazadnje pa potrebujemo zaupanje. In ljudi, ki so motivirani za opravljanje svojega dela, ki vedo, kako ga opraviti, in to delajo resno.
Jack Abramoff je nekdanji lobist, poslovnež in filmski producent. Znašel se je v središču obsežne protikorupcijske preiskave in bil obsojen na šest let zapora.
Bili ste eden ključnih v preiskavi in pregonu v primeru Jack Abramoff, ki se je končal s priznanji krivde kongresnega osebja, lobistov, članov administracije. Leta 2012 je bilo 21 oseb obsojenih za kazniva dejanja prevare, jemanja podkupnine in utaje davkov. Je rešitev tako pomembnega primera vplivala tudi na naslednje protikorupcijske procese?
Mislim, da je, in vsi vpleteni v proces smo lahko ponosni. Ko so bili Jack in ducati drugih ljudi zaradi Jackovega sodelovanja in naše preiskave spoznani za krive, je kongres odločil, da je treba na novo napisati pravila o lobiranju. Mislim, da je sistem zdaj bolj transparenten, kot je bil prej. Iz tega primera je prišlo nekaj dobrega, več kot le sodba sodišča.
Kako boj proti korupciji vpliva na družbo kot celoto?
Pripomore k dvigu zaupanja v družbi, saj ljudje vidijo, da so krivice popravljene, da so politični akterji spoznani za odgovorne za zločine, ki so jih storili. Boj proti korupciji se mora izvajati v institucijah, v katerih politika ne more vplivati na odločitvene procese. Če ljudje ugotovijo, da so procesi neodvisni od volitev in političnega procesa, mislim, da začnejo bolj zaupati vladnim institucijam, se bolj udejstvujejo, prijavljajo kazniva dejanja, pričajo in drugače pomagajo v boju proti korupciji.
2