Ponedeljek, 6. 1. 2020, 21.29
4 leta, 3 mesece
Neuradno: ameriška vojska naj bi zapustila Irak
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,84
3
Ameriška vojska se je odzvala na iraški poziv k umiku ameriških vojakov iz Iraka.
Po za zdaj še neuradnih informacijah naj bi ameriška vojska v pismu sporočila, da bo svoje vojaške enote umaknila iz Iraka. Sklep prihaja po tem, ko je iraški parlament včeraj izglasoval zahtevo za odhod tujih vojaških enot iz države. Najverjetneje gre za odziv na petkovo likvidacijo poveljnika elitnih enot iranske Revolucionarne garde Al Kundis, generala Kasema Solejmanija, ki so jo ZDA izvedle na ukaz predsednika Donalda Trumpa.
V pismu ameriškega generala Williama H. Seelyija III. iraškim kolegom piše, da se bodo ameriške enote v naslednjih dneh in tednih začele premeščati, da se pripravijo "za gibanje naprej". Kaj natančno to pomeni, za zdaj še ni jasno. Obrambni minister Mark Esper v Washingtonu novinarjem avtentičnosti pisma ni ne potrdil ne zanikal, je pa odločno zatrdil, da ni bila sprejeta nobena odločitev o umiku iz Iraka, poroča STA.
Strah pred vojno
Odločitev prihaja po tem, ko so iraški poslanci na včerajšnji izredni seji vlade podprli resolucijo, ki poziva k odhodu tujih sil iz države. Za nezavezujočo resolucijo so glasovali šiitski predstavniki, medtem ko je večina sunitskih in kurdskih predstavnikov izredno sejo bojkotirala, poroča AP. Trumpa je to užalilo in je zagrozil s hudimi sankcijami, ker so ZDA porabile veliko denarja za zračno oporišče v Iraku, piše STA.
Parlament v Bagdadu je iraško vlado tudi pozval, naj si prizadeva za prepoved uporabe iraške zemlje, zračnega prostora ali teritorialnih voda s strani tujih sil, ne glede na razlog. "Parlament je glasoval za to, da vlado zaveže k umiku prošnje mednarodni koaliciji, naj pomaga v boju proti IS," je dejal predsednik parlamenta Mohamed Halbusi.
Posmrtne ostanke poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde al Kuds generala Kasema Solejmanija so v nedeljo prepeljali v Iran. Večstotisočglave množice so se slovesnosti v njegov spomin udeležile v mestih Ahvaz in Mašhad, dogajanje so v živo prenašale tako rekoč vse televizije v državi.
Do zaostritve odnosov je prišlo po petkovem ameriškem atentatu na pomembnega iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika proiranske milice v Iraku, imenovane Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF), Abuja Mahdija al Muhandisama. Številni se namreč bojijo, da bi lahko nedavni dogodki privedli do nove vojne.
Kako bo potekal umik, za zdaj ni znano
Po 17 letih prisotnosti na iraškem ozemlju umik okoli 5.200 ameriških vojakov vsekakor ne bo enostaven. Irak je namreč še vedno v fazi okrevanja po štiriletni uničujoči vojni proti Islamski državi (IS). Pred dobrimi tremi meseci pa je izbruhnila še množična vstaja proti vladajoči politični eliti, zaradi česar je moral odstopiti tudi iraški premier Adel Abdul Mahdij, poroča AP.
Iraški premier Adel Abdul Mahdij je na začetku oktobra s položaja odstopil.
Poleg tega pa bi lahko umik vojaških enot z iraškega ozemlja ponovno privedel do okrepitve oziroma prevlade islamskih skrajnežev. Ti namreč še vedno rutinsko izvajajo napade na severnem in zahodnem delu države, skrivajo pa se tudi po puščavskih in gorskih predelih.
Dejstvo je namreč, da se iraške sile same težko spopadajo s pripadniki IS, saj se za logistiko in orožje močno zanašajo na ZDA. Ameriški umik pa bi lahko pomenil tudi, da bi Iran poglobil svoj vpliv na Irak. Oba sta namreč večinoma šiitski državi.
Prvič so se umaknili 2011
Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je z umikom ameriških enot "končal" iraško vojno že decembra 2011. Leta 2014 jih je nekaj tisoč poslal nazaj zaradi boja proti širjenju Islamske države (IS), pri čemer so ZDA učinkovito sodelovale s šiitskimi milicami, ki imajo podporo šiitskega Irana. S Trumpovim prihodom na oblast, še posebej pa z njegovim odstopom od iranskega jedrskega sporazuma, je bilo sodelovanja konec.
Zaostrovanje je pripeljalo do nedavnih šiitskih bombardiranj, v katerih so umirali Američani, ki so odgovorili z zračnimi napadi, iraški šiiti pa so odgovorili z začasnim delnim zavzetjem ameriškega veleposlaništva v Bagdadu. Trump je na to odgovoril z usmrtitvijo Solejmanija in Iran napoveduje maščevanje, še piše STA.
3