Torek, 23. 1. 2024, 6.42
10 mesecev, 2 tedna
109. DAN VOJNE V IZRAELU
"Izrael ne more imeti pravice do blokiranja vzpostavitve palestinske države" #video
Izrael po vojni v Gazi ne more imeti pravice do enostranskega blokiranja vzpostavitve palestinske države, je v Bruslju dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Egiptovski zunanji minister Sameh Šukri pa je poudaril, da o rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu obstaja "mednarodni konsenz".
20.44 Hutiji pozvali Britance in Američane k odhodu iz Jemna
20.04 Odposlanec ZDA na Bližnjem vzhodu o možnostih za novo prekinitev ognja v Gazi
17.29 Borrell: Izrael ne more imeti pravice do blokiranja vzpostavitve palestinske države
14.59 Hezbolah obstreljeval vojaško oporišče na severu Izraela
11.52 Izraelska vojska obkolila Han Junis
11.02 Pahor ob mednarodni konferenci o antisemitizmu pozval k premirju v Gazi
7.42 V Gazi ubitih 21 izraelskih vojakov
6.56 Izrael predlaga dvomesečno prekinitev ognja v zameno za izpustitev vseh talcev
6.40 Ameriška in britanska letala znova bombardirala hutije
20.44 Hutiji pozvali Britance in Američane k odhodu iz Jemna
Hutijski uporniki v Jemnu so ameriškim in britanskim uslužbencem Združenih narodov in humanitarnih organizacij na območjih pod njihovim nadzorom dali mesec dni časa za odhod iz države, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil eden od uslužbencev ZN.
Oblasti v jemenski prestolnici Sana, ki je pod nadzorom hutijev, so na družbenih medijih nedavno objavile pismo, označeno z datumom 20. januar.
V njem so obvestile urad koordinatorja ZN v Jemnu, "preko njega pa tudi vse humanitarne organizacije", da imajo njihovi britanski in ameriški uslužbenci mesec dni časa, "da se pripravijo na odhod iz države".
"Pripravljeni morajo biti oditi takoj, ko se ta rok izteče," so zapisali, saj jih bodo 24 ur pred tem pisno obvestili, da morajo zapustiti državo.
Uslužbenec ZN, ki ni želel biti imenovan, je za AFP potrdil, da je prejel to obvestilo. Dodal je še, da ZN s partnerji čakajo na naslednje korake. Koordinator humanitarnih dejavnosti ZN v Jemnu je sicer Britanec Peter Hawkins, ki ima sedež v Sani.
Ukrep sledi ameriškim in britanskim napadom na položaje hutijev po njihovih napadih na trgovske ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu, s katerimi jemenski uporniki ogrožajo mednarodno trgovino. Prav v noči na danes sta London in Washington izvedla drugo serijo skupnih napadov na hutije.
Hutiji nadzirajo velik del Jemna po skoraj desetletju vojne z vladnimi silami, ki jih podpira Savdska Arabija. Po podatkih ZN se zaradi konflikta ta najrevnejša država na Arabskem polotoku sooča z eno najhujših humanitarnih kriz na svetu.
20.04 Odposlanec ZDA na Bližnjem vzhodu o možnostih za novo prekinitev ognja v Gazi
Svetovalec Sveta za nacionalno varnost ZDA za Bližnji vzhod Brett McGurk bo opravil pogovore s predstavniki več držav na Bližnjem vzhodu, so danes sporočili iz Bele hiše. Cilj pogovorov je iskanje možnosti za nov dogovor o začasnem premirju med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter osvoboditvi talcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
McGurk je bil v Egiptu in bo obiskal tudi druge države, kjer se bo pogovarjal o možnostih za nov, morda dolgotrajnejši dogovor o vzajemnem izpuščanju izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, je povedal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Dodal je, da bi to zahtevalo tudi daljši humanitarni premor.
Kirby ni želel potrditi trajanja premora, o katerem naj bi razpravljal McGurk, je pa dejal, da bi Bela hiša pozdravila premor, ki bi bil daljši od tistega v novembru. "Če bi nam to ponudilo priložnost, da zagotovimo osvoboditev talcev in več pomoči, bi vsekakor podprli daljši humanitarni premor," je povedal.
Izrael je sicer po poročanju ameriškega portala Axios, ki se je skliceval na izraelske uradnike, nedavno predlagal dvomesečno prekinitev ognja v vojni v Gazi v zameno za izpustitev vseh talcev, ki jih od 7. oktobra lani zadržuje palestinsko islamistično gibanje Hamas.
Izrael naj bi predlog predstavil Egiptu in Katarju, ki posredujeta v pogovorih med njim in Hamasom. Kot navaja portal ameriške tiskovne agencije AP, ki se sklicuje na neimenovan egiptovski vir, je Hamas tak izraelski predlog zavrnil, saj vsako novo izpustitev talcev povezuje s koncem vojne.
Dvomesečna prekinitev ognja bi bila najobsežnejša tovrstna ponudba izraelske vlade doslej. Hamas je konec novembra lani med enotedensko prekinitvijo ognja izpustil 105 talcev, v zameno pa je Izrael iz svojih zaporov izpustil 240 palestinskih zapornikov.
Odtlej izraelska vlada ni pokazala večje pripravljenosti za popuščanje v zameno za nadaljnje izpustitve talcev.
Vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je medtem doma deležna vse ostrejših kritik, češ da ni storila dovolj za osvoboditev talcev. Konec tedna je v več mestih v Izraelu protestiralo na tisoče ljudi, ki so vlado med drugim pozvali, naj si resneje prizadeva za izpustitev ujetnikov.
17.29 Borrell: Izrael ne more imeti pravice do blokiranja vzpostavitve palestinske države
Izrael po vojni v Gazi ne more imeti pravice do enostranskega blokiranja vzpostavitve palestinske države, je v Bruslju dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Egiptovski zunanji minister Sameh Šukri pa je poudaril, da o rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu obstaja "mednarodni konsenz".
"Nekaj je jasno - Izrael ne more imeti pravice veta na samoodločbo Palestincev," je Borrell povedal na skupni novinarski konferenci s Šukrijem po zasedanju pridružitvenega sveta EU-Egipt.
"Združeni narodi priznavajo oz. so večkrat priznali pravico Palestincev do samoodločbe. Nihče ne more dati veta na to," je še povedal.
Šukri je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da "obstaja mednarodni konsenz o potrebi, da se bližnjevzhodni konflikt razreši na podlagi rešitve dveh držav". "Čas je, da se to implementira, mednarodna skupnost ima načine, vire in mehanizme, da to stori," je poudaril.
Na zasedanju, s katerim so obeležili 20. obletnico uveljavitve pridružitvenega sporazuma, sta strani pozvali tudi k brezpogojni dobavi humanitarne pomoči v Gazo, ki jo izraelska vojska od napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael oktobra lani silovito obstreljuje. Obenem sta izrazili nasprotovanje vsakršnemu izseljevanju Palestincev z zasedenih območij Gaze in Zahodnega brega, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, so sporočili iz Sveta EU.
Šukri je ob tem po poročanju AFP opozoril, da bi lahko prišlo do izseljevanja, če v Gazo ne bo dobavljena zadostna pomoč.
Zasedanje pridružitvenega sveta EU-Egipt je potekalo dan po zasedanju zunanjih ministrov članic EU, na katerem so poleg Šukrija sodelovali tudi izraelski, palestinski, jordanski in savdski zunanji minister. V ospredju pogovorov je bil bližnjevzhodni konflikt, pri čemer je več ministrov članic Unije poudarilo pomen rešitve dveh držav.
14.59 Hezbolah obstreljeval vojaško oporišče na severu Izraela
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je po lastnih navedbah danes drugič z raketami obstreljevalo izraelsko vojaško oporišče Meron na severu Izraela. V sporočilu za javnost je dodalo, da je bil napad odgovor na "nedavne umore in ponavljajoče se napade na civiliste v Libanonu in Siriji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska pa je sporočila, da je bila na infrastrukturi oporišča v raketnih napadih iz Libanona povzročena manjša škoda in da žrtev ni bilo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Hezbolah je že 6. januarja sporočil, da je obstreljeval to oporišče kot povračilni ukrep zaradi domnevne izraelske likvidacije drugega človeka palestinskega islamističnega gibanja Hamas Saleha Arurija v Libanonu.
Izrael naj bi v minulih tednih izvedel več ciljno usmerjenih napadov na visoke predstavnike Irana in njegove zaveznike v Siriji in Libanonu, zaradi česar se krepijo bojazni pred širjenjem konflikta med Hamasom in Izrelom v regiji.
Izraelski obrambni minister Joav Galant je dejal, da pozorno spremljajo dogajanje na severu Izraela, kjer Hezbolah nadaljuje s provokacijami. "Ne želimo vojne, a smo pripravljeni odgovoriti na vse situacije, ki bi se lahko zgodile na severu," je dodal.
Nazadnje je bilo v soboto v zračnih napadih, ki sta jih Iran in Sirija pripisala Izraelu, v sirski prestolnici Damask ubitih 13 ljudi, med njimi pet svetovalcev iranske revolucionarne garde.
Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra lani prihaja na izraelsko-libanonski meji do skoraj vsakodnevnega obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom. Slednji po lastnih navedbah napada položaje izraelske vojske ob meji v znak podpore Hamasu. Izrael pa ob meji napada infrastrukturo Hezbolaha.
Po podatkih AFP je bilo doslej v teh napadih v Libanonu ubitih več kot 200 ljudi, od tega 147 pripadnikov Hezbolaha. V Izraelu pa so oblasti sporočile, da je bilo v napadih Hezbolaha ubitih devet vojakov in šest civilistov.
11.52 Izraelska vojska obkolila Han Junis
Izraelske sile so obkolile mesto Han Junis na jugu Gaze, je danes sporočila vojska. Njeni pripadniki se na tamkajšnjih ulicah spopadajo s palestinskimi borci, območje pa napadajo tudi iz zraka, so še zapisali. Medtem narašča število žrtev med civilisti, ki se pred napadi umikajo proti Rafi na skrajnem jugu enklave.
Izraelska vojska trdi, da je v bojih v Han Junisu ubila "več ducatov teroristov". Svoje operacije Izrael upravičuje z domnevno prisotnostjo vojaških poveljnikov Hamasa na tem območju. Tam naj bi tudi skrivali zajete talce, ki jih je palestinsko islamistično gibanje zajelo med vdorom v Izrael 7. oktobra lani, poročajo tuje tiskovne agencije.
V luči zaostritve razmer se civilisti umikajo iz Han Junisa, ki so ga izraelske sile sicer ob začetku ofenzive označile za varno območje. V številnih primerih gre tako za begunce s severa Gaze, ki so se znova prisiljeni umikati. Kot navaja katarska televizija Al Jazeera, je bilo domove doslej prisiljeno zapustiti več kot 1,9 milijona Palestincev oziroma skoraj 90 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva.
Poročila iz obleganega Han Junisa opozarjajo na posebej skrb vzbujajoče razmere v bolnišnici Naser, v okolici katere potekajo siloviti spopadi, kar zdravstvenim delavcem onemogoča, da bi pomagali ranjencem. Bolnišnična ekipa Zdravnikov brez meja (MSF) je v objavi na omrežju X opisala, da ob okrepljenem obstreljevanju čutijo tresenje tal, med pacienti, zaposlenimi in ljudmi, ki so v bolnišnici poiskali zatočišče, pa da se širi panika.
Vsi bolnišnični oddelki so polni, zaradi blokiranih cest pa ni možnosti za evakuacijo, so še zapisali. Kot navaja Al Jazeera, je Izrael v več kot sto dni trajajoči ofenzivi napadel skupno 30 bolnišnic.
Število potrjenih smrtnih žrtev v Gazi je medtem doseglo 25.490, je danes sporočilo tamkajšnje zdravstveno ministrstvo.
11.02 Pahor ob mednarodni konferenci o antisemitizmu pozval k premirju v Gazi
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor se danes v Krakovu udeležuje drugega dneva mednarodne konference o antisemitizmu v organizaciji Evropskega judovskega združenja. Ob tej priložnosti se je Pahor dotaknil tudi aktualne bližnjevzhodne krize, se zavzel za izpustitev talcev iz Gaze, obenem pa pozval k prekinitvi vojaških aktivnosti Izraela.
Potem ko je v ponedeljek dal svoj podpis pod ustanovno listino voditeljskega foruma Evropskega judovskega združenja (EJA), se Pahor danes mudi na spominski slovesnosti v nekdanjem kompleksu koncentracijskih taborišč Auschwitz-Birkenau, kjer se poklanjajo žrtvam holokavsta, so sporočili iz njegovega urada.
Pahorjevi sopodpisniki ustanovne listine so med drugim nekdanji črnogorski predsednik Milo Đukanović ter nekdanja premierja Francije in Švedske, Manuel Valls in Stefan Löfven. Med podpisniki je tudi nekdanji izraelski predsednik Reuven Rivlin, s katerim se je Pahor tudi osebno srečal. Kot so spomnili v Pahorjevem uradu, sta bila ravno Pahor in Rivlin pobudnika dneva slovensko-izraelskega prijateljstva, ki ga Slovenija obeležuje od leta 2021.
V luči izraelske ofenzive v Gazi je Pahor sporočil, da se zavzema za takojšnjo izpustitev talcev, zajetih s strani palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra lani, in prekinitev vojaških aktivnosti Izraela. Po njegovem prepričanju bi temu moralo slediti reševanje izraelsko-palestinskega vprašanja po mirni poti s ciljem vzajemnega priznanja in mirnega sožitja na Bližnjem vzhodu.
Na ponedeljkovi razpravi na temo antisemitizma v Evropi je Pahor dejal, da v Sloveniji antisemitizem nima podpore in da naj tako ostane. Kot je sporočil prek omrežja X, je poudaril še, da je potrebno biti "pozoren na ogorčenje dela svetovne javnosti na odziv Izraela na brutalni napad Hamasa - da se za njim ne bi skril in razrasel antisemitizem".
7.42 V Gazi ubitih 21 izraelskih vojakov
V Gazi je bilo v obstreljevanju v ponedeljek ubitih najmanj 21 izraelskih vojakov, je danes sporočila izraelska vojska. Gre za največje število ubitih izraelskih vojakov v enem napadu od začetka kopenske ofenzive v enklavi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Večina vojakov je umrla ob eksploziji protitankovske rakete na jugu območja Gaze, ki je zadela tank in stavbo, ki jo je vojska minirala za rušenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izraelski mediji so sicer poročali, da so bili vojaki ubiti, ko sta se zrušili stavbi, potem ko so Palestinci na vojake izstrelili protitankovske izstrelke.
V zadnjem času se najbolj srditi spopadi dogajajo na območju mesta Han Junis na jugu enklave, pri tem pa so bili ubiti tudi številni Palestinci. Izrael sicer domneva, da ima palestinsko islamistično gibanje Hamas na območju več predorov in da tam zadržujejo izraelske talce.
Od začetka kopenske ofenzive v Gazi konec oktobra je po navedbah vojske v spopadih umrlo 209 vojakov, več kot 1200 je bilo ranjenih, skupno pa je od začetka vojne 7. oktobra umrlo 545 vojakov.
6.56 Izrael predlaga dvomesečno prekinitev ognja v zameno za izpustitev vseh talcev
Izrael je predlagal dvomesečno prekinitev ognja v vojni v Gazi v zameno za izpustitev vseh talcev, ki jih od 7. oktobra lani zadržuje palestinsko islamistično gibanje Hamas, je v ponedeljek zvečer poročal ameriški novičarski portal Axios, ki se sklicuje na izraelske uradnike.
🚨 SCOOP: Israel proposes 2-month ceasefire in Gaza for release of all hostageshttps://t.co/nKrRyfCVui
— Axios (@axios) January 22, 2024
Izrael naj bi predlog predstavil Egiptu in Katarju, ki posredujeta v pogovorih med njim in Hamasom. Avtor članka na portalu Axios, znani izraelski novinar Barak Ravid, se pri tem sklicuje na neimenovana uradnika izraelske vlade, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po izraelskih podatkih Hamas po terorističnem napadu na jugu Izraela 7. oktobra lani še vedno zadržuje 136 talcev.
Dvomesečna prekinitev ognja bi bila najobsežnejša tovrstna ponudba izraelske vlade do zdaj. Hamas je konec novembra lani med enotedensko prekinitvijo ognja izpustil 105 talcev. V zameno je Izrael iz svojih zaporov izpustil 240 palestinskih zapornikov. Odtlej izraelska vlada ni pokazala večje pripravljenosti za popuščanje v zameno za nadaljnje izpustitve talcev.
Vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je deležna ostrih kritik, češ da ni storila dovolj za osvoboditev talcev. Konec tedna je v Izraelu protestiralo na tisoče ljudi, ki so vlado pozvali, naj si resneje prizadeva za izpustitev ujetnikov. Po poročanju portala Axios predlog Izraela ne vključuje končanja izraelskih napadov na območje Gaze, temveč bi se izraelska vojska umaknila le iz večjih središč na območju Gaze. Palestinci, ki so po ukazu izraelske vojske zbežali na jug enklave, bi se lahko vrnili na sever. Izraelski predlog je pred desetimi dnevi odobril vojni kabinet, še poroča Axios.
Hamas je pred tem vsako novo izpustitev talcev povezal s koncem vojne.
Egiptovski in katarski posredniki že več tednov poskušajo doseči dogovor med stranema. Na mizi je tristopenjski načrt, ki ureja postopek izpustitve talcev in prekinitev sovražnosti.
6.40 Ameriška in britanska letala znova bombardirala hutije
Ameriška in britanska letala so v ponedeljek zvečer napadla več položajev proiranskih hutijev v Jemnu. Ameriške in britanske sile so v skupni izjavi sporočile, da so bili napadi usmerjeni na podzemno skladišče ter raketne in zračne nadzorne položaje hutijev, zadeli so osem ciljev.
U.S. Forces, Allies Conduct Joint Strikes in Yemen
— U.S. Central Command (@CENTCOM) January 22, 2024
As part of ongoing international efforts to respond to increased Houthi destabilizing and illegal activities in the region, on Jan. 22 at approximately 11:59 p.m. (Sanaa / Yemen time), U.S. Central Command forces alongside UK… pic.twitter.com/BQwEKZqMAo
"Naša cilja ostajata zmanjšanje napetosti in ponovna vzpostavitev stabilnosti v Rdečem morju. Ne bomo oklevali pri obrambi življenj in prostega pretoka trgovine na eni najpomembnejših vodnih poti na svetu," še piše v skupni izjavi.
Britansko obrambno ministrstvo je v ločenem sporočilu za javnost sporočilo, da so v napadih sodelovala štiri bojna letala typhoon. Njihov cilj je bil po navedbah Londona spodkopati vojaške zmogljivosti hutijev, ki jih podpira Iran.
Britanski zunanji minister David Cameron je danes v izjavi za medije zagotovil, da bodo vztrajali pri napadih na položaje hutijev, da zmanjšajo njihove sposobnosti ogrožanja prometa v Rdečem morju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opozoril je, da so hutiji od prvega ameriško-britanskega napada pred 10 dnevi napadli več kot 12 ladij v Rdečem morju. "Ti napadi so nezakoniti. Nesprejemljivi so," je dodal.
Po navedbah tiskovne agencije hutijev Saba so ameriško-britanske sile napadle prestolnico Sana in več pokrajin v državi.
"Ameriško-britanska agresija bo le še povečala odločnost jemenskega ljudstva, da prevzame svojo moralno in humanitarno odgovornost do zatiranega prebivalstva Gaze," je na družbenem omrežju X sporočil eden od vodij hutijev Mohamed al-Buhaiti.
Hutijski tiskovni predstavnik Jaja Sari pa je sporočil, da so z raketami napadli ameriško tovorno ladjo Ocean Jazz v Adenskem zalivu. Uradnik Pentagona je to za francosko tiskovno agencijo AFP zanikal, češ da gre za lažno informacijo.
Hutiji nadzorujejo velik del Jemna po skoraj desetletju državljanske vojne proti silam mednarodno priznane vlade, ki jo podpira Savdska Arabija. Od sredine novembra lani z raketami in brezpilotnimi letali, s katerimi jih oskrbuje Iran, napadajo ladje v Rdečem morju, kar utemeljujejo s solidarnostjo s Palestinci v Gazi. Zaradi tega so se zvišali stroški ladijskih prevozov po vsem svetu, ne le za tiste, ki plujejo po Rdečem morju, po katerem poteka 12 odstotkov svetovne pomorske trgovine.