Torek, 3. 3. 2026, 13.39
3 dni, 22 ur
Vojna v Iranu
Iran z dronom napadel Američane v Dubaju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Po družbenih omrežjih se širi videoposnetek napada na ameriški konzulat v Dubaju, na katerem je mogoče slišati značilno brnenje drona, preden ta trešči v svojo domnevno tarčo.
Dežurne službe v Združenih arabskih emiratih so pogasile požar, ki ga je v neposredni bližini konzulata ZDA v Dubaju zanetil iranski napad z dronom. Kitajski zunanji minister Wang Yi je izraelskemu kolegu Gideonu Saaru medtem danes sporočil, da Kitajska nasprotuje vojaškim napadom na Iran, pri čemer pa izraelskega napada na Iran ni odkrito obsodil. Ameriški tehnološki velikan Amazon je medtem potrdil, da so bili njihovi podatkovni centri na Bližnjem vzhodu tarča iranskih napadov z droni, kar pomeni, da se je sploh prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja zgodilo, da je vojaška operacija ohromila oziroma poškodovala takšno ameriško infrastrukturo. Iran nadaljuje povračilne napade na sosednje države – meri predvsem na ameriška vojaška oporišča in veleposlaništva ter na energetsko infrastrukturo. Izrael je svoje sile napotil na območje južnega Libanona, da bi prevzele nadzor nad dodatnimi strateškimi območji v Libanonu, sprožil pa je tudi nove napade na Teheran.
21.23 Napad na ameriški konzulat v Dubaju zanetil požar
17.59 MZEZ na pogovor poklical veleposlanico Irana
16.25 Izrael poziva države k prekinitvi vezi z Iranom
16.15 Kitajska Izraelu izrazila nasprotovanje napadom na Iran
15.35 Amazon potrdil: Naša podatkovna centra sta bila tarči iranskega napada
15.33 Izrael sprožil nov val napadov na Teheran
15.02 Rutte: V Evropi široka podpora vojaški kampanji ZDA proti Iranu
14.09 Iran pozval Varnostni svet ZN k ukrepanju za končanje vojne
13.23 Zagorel ključni naftni terminal Združenih arabskih emiratov
11.45 Iran evropske države posvaril pred vključitvijo v vojno
11.20 Izrael: Zadeli smo iransko predsedniško pisarno
10.50 Dron zadel rezervoar za gorivo v omanskem pristanišču
10.00 Teheran z okolico tarča hudega bombardiranja
9.57 Omejen letalski promet iz zalivskih držav, mnogi potniki že doma
8.45 Izraelskim četam zelena luč za napredovanje in prevzem nadzora nad dodatnimi položaji v Libanonu
8.00 Na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo napadi
7.15 Iran ladjam, ki bi prečkale Hormuško ožino, zagrozil z napadi
6.45 Danes predvidoma prvi polet za vrnitev slovenskih državljanov iz Omana
6.30 Rubio napad na Iran v kongresu utemeljil z neposredno grožnjo
6.15 Napad na ameriško veleposlaništvo v Riadu
6.00 Merz se bo v luči konflikta na Bližnjem vzhodu sestal s Trumpom
21.23 Napad na ameriški konzulat v Dubaju zanetil požar
Dežurne službe v Združenih arabskih emiratih so pogasile požar, ki ga je v neposredni bližini konzulata ZDA v Dubaju zanetil iranski napad z dronom. Požar naj bi bil omejenih razsežnosti, o morebitnih poškodovanih pa za zdaj ne poročajo, piše CNN.
Po družbenih omrežjih se medtem širi videoposnetek napada, na katerem je mogoče slišati značilno brnenje drona, preden ta trešči v svojo domnevno tarčo:
🚨 BREAKING: Video shows the moment a suspected Iranian drone SLAMMED into the US Consulate in Dubai, resulting in an explosion
— Nick Sortor (@nicksortor) March 3, 2026
The Consulate is currently on fire, with smoke seen from all across the city. pic.twitter.com/FvXmpZAexU
17.59 MZEZ na pogovor poklical veleposlanico Irana
Zunanje ministrstvo je danes zaradi iranskih napadov na države v Perzijskem zalivu in Ciper ter zaradi destabilizacije širše regije Bližnjega vzhoda na pogovor poklicalo iransko veleposlanico v Sloveniji. Ob tem so poudarili, da je Slovenija izpostavila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in pozvala Iran k prekinitvi agresivnih dejanj.
Slovenija je opozorila, da je vsako nadaljnje stopnjevanje konflikta v nasprotju z Ustanovno listino ZN in načeli mednarodnega prava, ter izpostavila nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in zaščite kritične infrastrukture, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Poudarili so, da Slovenija ostaja zaskrbljena zaradi novih poročil o kršenju temeljnih svoboščin v Iranu. Tega je ponovno pozvala k spoštovanju človekovih pravic, takojšnji prekinitvi agresivnih dejanj in prenehanju podpore povezanim akterjem, vključno z libanonskim gibanjem Hezbolah.
16.25 Izrael poziva države k prekinitvi vezi z Iranom
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je danes na virtualnem srečanju z veleposlaniki okrog 60 držav, ki so v Izraelu, te pozval k prekinitvi vezi z Iranom. Poziv je utemeljil z napadi, ki jih Iran po sprožitvi ameriško-izraelskega posredovanja proti njemu izvaja na države v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iran je po sobotnem začetku ameriško-izraelskega vojaškega posredovanja začel izvajati napade na Izrael in druge države v regiji, pri čemer naj bi ciljal zlasti ameriška oporišča.
"Zunanji minister je veleposlanikom povedal, da morajo države po napadih iranskega režima na vse njegove sosede in pobijanju lastnih ljudi prekiniti vezi z njim," so sporočili iz kabineta zunanjega ministra. Pri tem niso navedli, katere od na srečanju sodelujočih držav sploh imajo odnose z Iranom.
16.15 Kitajska Izraelu izrazila nasprotovanje napadom na Iran, a ga ne obsoja
Kitajski zunanji minister Wang Yi je izraelskemu kolegu Gideonu Saaru v današnjem telefonskem pogovoru sporočil, da Kitajska nasprotuje vojaškim napadom na Iran, poročanje kitajskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
V pogovoru z izraelskim zunanjim ministrom Saarom se je Wang sicer izognil odkritim obsodbam napada in dejal, da Kitajska zagovarja reševanje vprašanj z dialogom in posvetovanji.
Kitajski zunanji minister Wang Yi
"Nedavna pogajanja med Iranom in ZDA so očitno napredovala (...). Žal je ta proces prekinilo streljanje," je dejal vodja kitajske diplomacije. Ponovno je poudaril nasprotovanje Kitajske ameriško-izraelskim napadom in dejal, da "sila ne more resnično rešiti problemov, temveč bo prinesla le nove težave in hude posledice".
"Kitajska poziva k takojšnji prekinitvi vojaških operacij, da bi preprečili nadaljnje širjenje konflikta in to, da bi ušel izpod nadzora," je dodal.
15.35 Amazon potrdil: Naš podatkovni center je bil tarča iranskega napada
Ameriški tehnološki velikan Amazon je za medije danes potrdil navedbe, da sta bila dva od njihovih podatkovnih centrov v Združenih arabskih emiratih v nedeljo tarči neposrednega nedeljskega iranskega napada z brezpilotnimi letali oziroma droni. Še en Amazonov objekt na Bližnjem vzhodu je iranski dron poškodoval v Bahrajnu.
V nedeljo so mnogi sicer še ugibali, ali je bilo začasno nedelovanje oziroma omejeno delovanje storitev Amazona, največjega ponudnika računalništva v oblaku na svetu, na Bližnjem vzhodu zgolj kolateralna škoda napadov Irana na druge cilje.
Amazon Web Services (AWS) je vodilni svetovni ponudnik računalništva v oblaku.
Zdaj je jasno, da je bil tarča Amazon, kar po navedbah tiskovne agencije Reuters pomeni, da se je sploh prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja zgodilo, da bi vojskovanje onemogočilo oziroma ohromilo delovanje podatkovnih centrov katerega od ameriških tehnoloških podjetij.
Kot so še sporočili iz Amazona, so iranski napadi na njihove podatkovne centre v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu med drugim povzročili "strukturno škodo, prekinitev električne napeljave in v določenih primerih tudi sprožili gasilne sisteme, kar je povzročilo tudi poplavno škodo".
Amazon sicer ni razkril, ali je bil v iranskih napadih na njihove podatkovne centre ranjen kateri od zaposlenih.
15.33 Izrael sprožil nov val napadov na Teheran
Izraelska vojska je danes sporočila, da je začela nov val napadov na Teheran, usmerjenih proti "infrastrukturi iranskega terorističnega režima". Iranska tiskovna agencija Tasnim medtem poroča, da je bila v današnjih izraelsko-ameriških napadih v mestu Kom poškodovana stavba t. i. zbora strokovnjakov, ki je zadolžen za izbiro novega vrhovnega vodje.
"Letalske sile so zdaj začele obsežen val napadov, usmerjenih na infrastrukturo iranskega terorističnega režima v Teheranu," je sporočila izraelska vojska.
Dodala je, da gre za deveti val napadov na cilje v iranski prestolnici, od koder poročajo o novih eksplozijah, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
15.02 Rutte: V Evropi široka podpora vojaški kampanji ZDA proti Iranu
Zaveznice v Evropi večinoma podpirajo ameriško vojaško kampanjo proti Iranu, je danes izjavil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Ob tem je ponovil, da zavezništvo ni vključeno v vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Čutim široko podporo v Evropi. Med koncem tedna in v začetku tega tedna sem se po telefonu pogovarjal s številnimi voditelji. Jasno sem začutil, da mnogi moji kolegi v Natu pozdravljajo uničenje jedrske zmogljivosti, uničenje zmogljivosti balističnih raket in tudi odstranitev Hameneja," je novinarjem med obiskom v Severni Makedoniji povedal Rutte.
Ponovil je, da Nato ni vključen v vojaške operacije na Bližnjem vzhodu. "Vendar vam lahko zagotovim, da bo Nato branil vsak centimeter ozemlja Nata," je še dodal vodja severnoatlantskega zavezništva.
Ob tem je opozoril, da je bil Iran blizu pridobitvi jedrskih zmogljivosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA. To predstavlja nevarnost ne le za regijo, ampak tudi za Evropo, je ocenil.
Rutte je ponovil, da Nato ni vključen v vojaške operacije na Bližnjem vzhodu.
14.09 Iran pozval Varnostni svet ZN k ukrepanju za končanje vojne
Iran je danes pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnila, potem ko so ZDA in Izrael v soboto napadli Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Varnostni svet Združenih narodov ima dolžnost /.../, če želi, lahko zagotovo ukrepa, saj njegovega ukrepanja ne ovira nič drugega kot njegova lastna volja," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva.
Ob tem je pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov. "Morajo ustaviti vojno. Nismo bili mi tisti, ki smo jo začeli. Ta vojaška agresija ni bila naša izbira, naša izbira je bila diplomacija," je dodal, poroča tiskovna agencija Reuters.
Izrael in ZDA so v soboto začeli napade na Iran, v katerih so bili ubiti številni visoki predstavniki oblasti, med njimi tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran je nato sprožil povračilne napade na Izrael in ameriške cilje v zalivskih državah, medsebojni spopadi pa se nadaljujejo tudi danes.
V ameriških in izraelskih napadih na Iran je bilo do zdaj v islamski republiki po podatkih Rdečega polmeseca ubitih najmanj 787 ljudi. Prav tako so bili v napadih zadeti cilji v 153 mestih po vsej državi.
13.23 Zagorel ključni naftni terminal Združenih arabskih emiratov
Požar v naftnem industrijskem kompleksu Fudžajra
V naftni industrijski coni v mestu Fudžajra v Združenih arabskih emiratih (ZAE) je izbruhnil požar, potem ko so po prestrezanju iranskega brezpilotnega letala na kompleks padle ruševine, so sporočili iz podjetja, ki upravlja kompleks.
V izjavi so zapisali, da nimajo informacij o poškodovanih in da je požar pod nadzorom.
Fudžajra je strateški naftni terminal za ZAE. Stoji v Omanskem zalivu ter je dom ključne infrastrukture za skladiščenje in izvoz surove nafte skozi Hormuško ožino, kritično točko za svetovni naftni promet, ki jo je Iran ogrozil z zaprtjem.
11.45 Iran evropske države posvaril pred vključitvijo v vojno
Evropske države naj se ne vpletajo v vojno med Iranom ter ZDA in Izraelom, je danes posvarilo iransko zunanje ministrstvo, ki se je odzvalo na nedeljsko skupno izjavo voditeljev Francije, Nemčije in Velike Britanije. Ti so izrazili pripravljenost braniti svoje interese in zaveznice v Zalivu z "obrambnimi ukrepi" proti Iranu.
Teheran bi vključitev teh držav obravnaval kot "sostorilstvo z agresorji" oziroma kot vojno dejanje proti Iranu, je v odgovoru na vprašanje o skupni izjavi trojice evropskih voditeljev na novinarski konferenci dejal predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer so v skupni izjavi iranske napade na države v regiji, tudi na države, ki niso sodelovale v sobotnih napadih na tarče v Iranu, označili za nekritične in nesorazmerne. Ocenili so, da je Iran s tem ogrozil tudi njihove vojake in civiliste v regiji.
Na Bližnjem vzhodu se sicer že četrti dan nadaljujejo spopadi, ki so izbruhnili, potem ko so ZDA in Izrael v soboto napadli Iran, pri čemer je bil skupaj z več deset visokimi predstavniki iranskih oblasti ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej.
11.20 Izrael: Zadeli smo iransko predsedniško pisarno
Izraelska vojska v najnovejših sporočilih trdi, da so njene zračne sile zadele kompleks vodstva iranskega režima.
V izjavi na Telegramu IDF navaja, da so na predsedniško pisarno in vrhovni svet za nacionalno varnost odvrgli strelivo, še poroča BBC.
Po njihovih navedbah so zadeli tudi vojaško ustanovo za usposabljanje in "dodatno ključno infrastrukturo režima".
Kompleks je uporabljal nekdanji iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, še navaja IDF.
10.50 Dron zadel rezervoar za gorivo v omanskem pristanišču
V današnjem napadu več brezpilotnih letalnikov je eden od dronov zadel rezervoar za gorivo v omanskem pristanišču Dukm ob Arabskem morju, je varnostni vir povedal za omansko tiskovno agencijo, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije. Kdo naj bi izstrelil drone, ne poročajo. V napadu ni bilo žrtev, nastala pa je gmotna škoda.
Oman, ki je bil pred sobotnim ameriško-izraelskim napadom na Iran posrednik v pogovorih o morebitnem jedrskem dogovoru med Washingtonom in Teheranom, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA že obsodil napad.
Gre za drugi napad z droni na omenjeno pristanišče. V nedeljskem napadu, v katerem je bil poškodovan delavec, je en dron zadel nastanitveni objekt za delavce, razbitine drugega pa so pristale v bližini rezervoarjev za gorivo, je navedbe omanske agencije povzela francoska tiskovna agencija AFP.
V ponedeljek pa je en človek umrl v napadu na naftni tanker ob obali omanske prestolnice Maskat.
10.00 Teheran z okolico tarča hudega bombardiranja
Iranska prestolnica Teheran je znova tarča močnega bombardiranja, poročajo iranski mediji, nekateri prebivalci pa trdijo, da je to najhujši dan od začetka izraelsko-ameriških napadov.
Lokalni mediji poročajo, da je predmestje Pardis zadelo ducat raket, prebivalci Teherana pa so navajali, da so se zaradi močnih eksplozij tresla okna stanovanjskih nebotičnikov v novozgrajenih soseskah, poroča DPA.
Videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo siv dim, ki se dviga nad pobočji gorovja Alborz.
9.57 Omejen letalski promet iz zalivskih držav, mnogi potniki že doma
Po številnih motnjah v letalskem prometu in odpovedanih več kot 4.000 poletih po začetku skupne izraelsko-ameriške vojne proti Iranu so sinoči v Združenih arabskih emiratih sprostili nekaj izrednih odhodov. Po poročanju Flightradar24 so posamezna letala odletela na destinacije, kot so Moskva, Pariz, Kairo, Delhi, v Srbijo in Karači ter tudi na londonski Heathrow. Poteka tudi evakuacija prvih slovenskih potnikov.
Podrobnosti preberite v spodnjih prispevkih:
8.45 Izraelskim četam zelena luč za napredovanje in prevzem nadzora nad dodatnimi položaji v Libanonu
Izraelski obrambni minister Israel Katz je sporočil, da sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem pooblastila izraelske vojake (IDF) za "delovanje v južnem Libanonu". Izraelske čete so dobile zeleno luč za napredovanje in prevzem nadzora dodatnih strateških območij v Libanonu, da bi preprečile napade na izraelske obmejne skupnosti, poročata BBC in Sky News.
⭕️IDF soldiers are operating in southern Lebanon and are positioned at several points near the border area as part of an enhanced forward defense posture.
— Israel Defense Forces (@IDF) March 3, 2026
We are conducting targeted strikes against Hezbollah terrorist infrastructure.
Hezbollah chose to attack Israel on behalf…
Katz je še navedel, da so čete namestili na več točkah v bližini mejnega območja "kot del okrepljenega obrambnega položaja" in da operacija ni bila del širše kopenske operacije v Libanonu.
8.00 Na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo napadi
Z Bližnjega vzhoda danes poročajo o novih izraelskih in ameriških napadih na Iran ter povračilnih napadih Teherana. Iranska revolucionarna garda trdi, da je uničila glavni poveljniški sedež v ameriškem letalskem oporišču v Bahrajnu, medtem pa je ameriška vojska v ponedeljek navedla, da je uničila poveljniške objekte Iranske revolucionarne garde.
U.S. forces have destroyed Islamic Revolutionary Guard Corps command and control facilities, Iranian air defense capabilities, missile and drone launch sites, and military airfields during sustained operations. We will continue to take decisive action against imminent threats… pic.twitter.com/0aHEyVHf5e
— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 3, 2026
Iranska revolucionarna garda je danes zjutraj izvedla napad z 20 droni in tremi raketami na ameriško letalsko oporišče v Bahrajnu, je na Telegramu objavila iranska tiskovna agencija IRNA, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Garda je po navedbah agencije IRNA dejala, da je uničila glavni poveljniški sedež oporišča, vendar ni podala dokazov o tem.
Izraelska vojska je po poročanju britanskega BBC potrdila, da je sprožila nove obsežne napade na "vojaške cilje" v Teheranu. Po navedbah AFP pa je izraelska vojska sporočila, da je kmalu po polnoči po lokalnem času prestregla večje število raket iz Irana, ki so bile usmerjene na različne cilje v Izraelu, med drugim tudi v Jeruzalem.
Tudi vojska v Katarju je danes zjutraj prestregla dve balistični raketi, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo. AFP je danes tudi iz Dohe poročala o glasnih eksplozijah.
Katar je v ponedeljek sestrelil dva iranska bombnika in po tem, ko je Iran začel napadati naftne objekte v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.
Ameriško centralno poveljstvo je na družbenem omrežju X v ponedeljek navedlo, da so ameriške sile uničile poveljniške objekte Iranske revolucionarne garde, iranska izstrelišča raket in dronov ter iransko zračno obrambo.
7.15 Iran ladjam, ki bi prečkale Hormuško ožino, zagrozil z napadi
Poveljnik iranske revolucionarne garde general Sardar Džabari je v ponedeljek na iranski televiziji sporočil, da je Hormuška ožina zaprta. Ob tem je vsem ladjam, ki bodo skušale prečkati strateško pomembno ožino za svetovno trgovino z energenti, zagrozil, da jih bodo iranske sile napadle, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Zažgali bomo vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati Hormuško ožino," je general Džabari zapisal tudi v objavi na Telegramu. "Napadli bomo tudi naftovode in ne bomo dopustili, da bi iz regije odtekla kapljica nafte. Cena nafte bo v prihodnjih dneh dosegla 200 dolarjev," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Hormuška ožina med Omanom in Iranom povezuje Omanski zaliv na jugovzhodu in Perzijski zaliv na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje, prek nje pa gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto.
6.45 Danes predvidoma prvi polet za vrnitev slovenskih državljanov iz Omana
Iz Omana proti Sloveniji naj bi danes poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po sobotni ameriško-izraelski vojaški operaciji proti Iranu.
6.30 Rubio napad na Iran v kongresu utemeljil z neposredno grožnjo
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek kongresu poročal o napadih na Iran. Po nastopu v kongresu je novinarjem povedal, da so ZDA napade začele, ker so se soočale z neposredno grožnjo iranskih napadov na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.
Rubio je voditeljem obeh strank v obeh domovih kongresa o napadih poročal skupaj z obrambnim ministrom Petom Hegsethom. "Grožnja je bila absolutna in neposredna," je dejal Rubio in v podkrepitev argumenta navedel iranske povračilne napade, v katerih je po zadnjih podatkih Pentagona umrlo šest ameriških vojakov, poroča ABC. Rubio je povedal, da cilj napadov ni zamenjava režima v Teheranu, ampak želijo zagotoviti, da Iran ne bo imel orožja, s katerim bi jih lahko ogrožal skupaj z zavezniki. "Zelo bi si želeli menjavo režima. Kot je dejal predsednik Donald Trump, bi si želeli, da bi iranski narod to izkoristil kot priložnost, da se upre in odstrani voditelje," je dejal Rubio, vendar priznal, da vlada nima načrtov, kako bi Irancem pri tem pomagala.
"Medtem ko bi si želeli novega režima, pa je bistvo to, da ne glede na to, kdo vodi to državo, ta država čez leto dni ne bo imela balističnih raket in dronov, s katerimi bi nas ogrožala. Gre za teroristični režim. Sponzorirajo terorizem in sodelujejo v njem," je dejal Rubio.
Rubio ni povedal, koliko časa bodo napadi trajali, je pa zagotovil, da najhujši napadi na Iran šele prihajajo.
Predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson je povedal, da jim je Rubio pojasnil, da je bil Izrael odločen sam nemudoma napasti Iran tudi brez ZDA, ki so se potem morale pridružiti zaradi grožnje iranskih povračilnih napadov na ameriške cilje v regiji, če bi Washington sodeloval v napadih ali ne, poroča televizija ABC. Johnson je še dejal, da je ameriški napad na Iran obrambna operacija, ker je bil Izrael odločen napasti s podporo ZDA ali brez nje.
Demokratski senator Mark Warner je ta argument zavrnil in dejal, da Iranci niso predstavljali neposredne grožnje za ZDA. "Grožnja je obstajala za Izrael," je dejal. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer pa je menil, da so bili odgovori Rubia na vprašanja kongresnikov nezadostni in dejal, da ima sedaj še več vprašanj kot prej, poroča ABC.
"Kljub ponavljajočim se prizadevanjem moje vlade za diplomatsko rešitev zlonamernega ravnanja Irana je grožnja ZDA, zaveznikom ter partnerjem postala nevzdržna. V skladu s tem so ameriške sile po mojem ukazu 28. februarja 2026 izvedle natančne napade na številne cilje v Iranu, vključno z lokacijami balističnih izstrelkov, zmogljivostmi za pomorsko miniranje, zračno obrambo ter zmogljivostmi za poveljevanje in nadzor," pa je v ponedeljek v pismu kongresu razloge za napad pojasnil Trump.
"Napadi so bili izvedeni za zaščito ameriških sil v regiji, zaščito ozemlja ZDA, zaščito ključnih nacionalnih interesov ZDA, vključno z zagotavljanjem proste pomorske trgovine skozi Hormuško ožino, in za kolektivno samoobrambo naših zaveznikov, vključno z Izraelom," je utemeljil Trump in dodal, da v tem trenutku ni mogoče povedati, koliko časa bodo napadi trajali.
6.15 Napad na ameriško veleposlaništvo v Riadu
V torek zgodaj zjutraj so po navedbah treh prič ameriško veleposlaništvo v Riadu napadli z dronom, slišali so glasno eksplozijo, v stavbi pa je po njihovih navedbah tudi zagorelo.
Trump warns of longer Iran war as Riyadh, Beirut hit.
— AFP News Agency (@AFP) March 3, 2026
Shortly after the United States urged Americans to flee all Middle Eastern nations from Egypt eastward, smoke rose above the US embassy in Riyadh after it was hit by two droneshttps://t.co/eEj5JsLA4Q pic.twitter.com/6v1A6lAq6Z
Atacan con drones la embajada de Estados Unidos en Riad, Arabia Saudita pic.twitter.com/YOAa2enwh6
— Pascal (@beltrandelrio) March 3, 2026
Napad je povzročil manjši požar in škodo, po navedbah virov agencije Reuters pa v njem ni bilo poškodovanih, saj je bila stavba prazna.
Nad diplomatsko četrtjo v Riadu, kjer so tuja diplomatska predstavništva, se je dvigal črn dim.
6.00 Merz se bo v luči konflikta na Bližnjem vzhodu sestal s Trumpom
Nemški kancler Friedrich Merz se bo danes v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Merz bo prvi evropski voditelj, ki se bo s Trumpom sestal potem, ko so ZDA in Izrael v soboto začele napade na Iran.
V luči ameriških in izraelskih napadov na Iran, v katerih je bil skupaj z več deset visokimi predstavniki iranskih oblasti ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, je pričakovati, da bo glavna tema srečanja v Beli hiši konflikt na Bližnjem vzhodu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Sprva je bilo sicer načrtovano, da bodo v ospredju današnjega srečanja pogovori o vojni v Ukrajini, carinskih napetostih ter širših prizadevanjih za reševanje načetih transatlantskih odnosov. Te so v zadnjem letu med drugim nakrhale kritike ameriške administracije na račun Evrope zaradi obrambnih izdatkov in politike priseljevanja, pa tudi zahteve ZDA po Grenlandiji.
Merz, ki je oster kritik iranskega vodstva, je v nedeljo v odgovoru na vprašanje, ali je bil napad na Iran skladen z mednarodnim pravom, dejal, da zdaj ni primeren čas, da bi "pridigali našim partnerjem in zaveznikom".
Hkrati je Merz spomnil na pretekle neuspele poskuse Iran odvrniti od jedrskega in raketnega programa ter na to, kako iranske oblasti zatirajo lastno ljudstvo. Belo hišo bo obiskal že drugič, odkar je maja lani postal nemški kancler.
