Ali Evropa potrebuje 28 zračnih obramb?

Po padcu starega (in očitno dotrajanega) vojaškega letala MiG-21 le nekaj ur po preletu na osrednji proslavi glavnega hrvaškega državnega praznika so se pri naših jugovzhodnih sosedih spopadli z bolečo dilemo, precej podobni tisti, s katero se je Slovenija soočila že prej: vztrajati pri lastnem vojaškem letalstvu ali varovanje zračnega prostora prepustiti eni od sosednjih držav, članic zavezništva Nato. Raztegovanje življenjske dobe (odsluženih) hrvaških letal Na Hrvaškem je med državljani lastno varovanje domačega neba morda celo nekoliko pomembnejša oblika izkazovanja nacionalnega ponosa kot pri nas, a resnica je tako tu kot tam neizprosna: denarja ni. Slovenija se je zato pred časom odločila, da varovanje svojega neba prepusti sosedom (Italiji, od 2015 do 2018 pa Madžarski), na Hrvaškem pa v nedogled podaljšujejo življenjsko dobo letal, ki so očitno že opravila svoje.

Letalo MiG-21, ki je 5. avgusta padlo pri vasi v okolici Velike Gorice, pri čemer sta le zbranost in strokovnost izkušenega hrvaškega vojaškega pilota preprečili večjo katastrofo in človeške žrtve, je bilo nazadnje v večjem remontu pred 12 leti v Romuniji. Hrvaški mediji pa poročajo, da so se tudi letala, ki so bila letos na remontu v Ukrajini, vrnila z nekaterimi večjimi okvarami – čeprav je remont trajal dlje, kot je bilo napovedano in pričakovano. Mašenje lukenj očitno ne bo več zadoščalo, zato odločitev hrvaške politike, ki bo morala uravnovesiti želje, nacionalni ponos in finančne zmožnosti, ne bo lahka. Tudi Avstrijcem postaja lastno varovanje neba predrago Po poročanju Radia Slovenija tudi na Dunaju vprašanje (lastne) zračne obrambe postaja vroč politični kostanj za tamkajšnjo vlado. Avstrija ima trenutno 15 letal tipa Eurofighter, ki so jih pod taktirko takratne črno-modre vladne naveze Wolfganga Schüssla in pokojnega Jörga Haiderja kupili pred 12 leti za skoraj dve milijardi evrov – a pod zelo čudnimi okoliščinami in z močnim sumom korupcije.

Lastno varovanje zračnega prostora ostaja (pre)veliko finančno breme tudi po nakupu letal, saj ura letenja enega samega letala stane okrog 80 tisoč evrov. Ker mora avstrijsko obrambno ministrstvo letos privarčevati skoraj 80 milijonov evrov, ostane po razrezu stroškov za obrambo zračnega prostora denarja le za 30 ur letenja mesečno, zato letala v glavnem ostajajo na tleh in predstavljajo mrtev kapital. Kot alternativo na Dunaju vidijo možnost postopne odprave oziroma zamrznitve domače letalske flote in dogovor z eno od sosednjih držav o gostujočem varovanju avstrijskega zračnega prostora – podobno, kot je to uredila Slovenija. Zakaj Avstrija ni Slovenija? Evropa je Evropa in nikakor ne potrebujemo 25 zračnih obramb, pa tudi Avstrija ne potrebuje 15 svojih lovcev, ki so razmetavanje davkoplačevalskega denarja, so prepričani avstrijski zagovorniki "slovenskega modela" varovanja zračnega prostora.

Toda Avstrija take odločitve ne more sprejeti tako hitro, kot je to storila Slovenija, ker je Avstrija nevtralna država in ni članica zveze Nato. Morebitni dogovor o gostujočem varovanju zračnega prostora bi zahteval spremembo avstrijske ustave in verjetno tudi referendum, a, kot je sklepal avstrijski dopisnik Radia Slovenija, postopki v tej smeri na Dunaju že potekajo.