Sreda, 13. 8. 2014, 12.45
8 let, 7 mesecev
Ali Evropa potrebuje 28 zračnih obramb?
Po padcu starega (in očitno dotrajanega) vojaškega letala MiG-21 le nekaj ur po preletu na osrednji proslavi glavnega hrvaškega državnega praznika so se pri naših jugovzhodnih sosedih spopadli z bolečo dilemo, precej podobni tisti, s katero se je Slovenija soočila že prej: vztrajati pri lastnem vojaškem letalstvu ali varovanje zračnega prostora prepustiti eni od sosednjih držav, članic zavezništva Nato.
Letalo MiG-21, ki je 5. avgusta padlo pri vasi v okolici Velike Gorice, pri čemer sta le zbranost in strokovnost izkušenega hrvaškega vojaškega pilota preprečili večjo katastrofo in človeške žrtve, je bilo nazadnje v večjem remontu pred 12 leti v Romuniji. Hrvaški mediji pa poročajo, da so se tudi letala, ki so bila letos na remontu v Ukrajini, vrnila z nekaterimi večjimi okvarami – čeprav je remont trajal dlje, kot je bilo napovedano in pričakovano. Mašenje lukenj očitno ne bo več zadoščalo, zato odločitev hrvaške politike, ki bo morala uravnovesiti želje, nacionalni ponos in finančne zmožnosti, ne bo lahka.
Lastno varovanje zračnega prostora ostaja (pre)veliko finančno breme tudi po nakupu letal, saj ura letenja enega samega letala stane okrog 80 tisoč evrov. Ker mora avstrijsko obrambno ministrstvo letos privarčevati skoraj 80 milijonov evrov, ostane po razrezu stroškov za obrambo zračnega prostora denarja le za 30 ur letenja mesečno, zato letala v glavnem ostajajo na tleh in predstavljajo mrtev kapital. Kot alternativo na Dunaju vidijo možnost postopne odprave oziroma zamrznitve domače letalske flote in dogovor z eno od sosednjih držav o gostujočem varovanju avstrijskega zračnega prostora – podobno, kot je to uredila Slovenija.
Toda Avstrija take odločitve ne more sprejeti tako hitro, kot je to storila Slovenija, ker je Avstrija nevtralna država in ni članica zveze Nato. Morebitni dogovor o gostujočem varovanju zračnega prostora bi zahteval spremembo avstrijske ustave in verjetno tudi referendum, a, kot je sklepal avstrijski dopisnik Radia Slovenija, postopki v tej smeri na Dunaju že potekajo.