SiolNET. Novice Slovenija
0,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Župani bodo rušili zakon, ki daje glas ljudstvu za njihov odpoklic

0,30

termometer

volitve
Foto: STA

Poslanci so s 45 glasovi za in 19 proti sprejeli novelo zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom. Tega lahko zdaj funkcijo stane le pravnomočna obsodba, po novem pa bo zakon omogočal tudi odpoklic zaradi volje ljudstva. A župani so prepričani: zakon bo padel na ustavnem sodišču.

Novela zakona o lokalni samoupravi določa, da se župana odpokliče, če se za to odločijo volivci na referendumu. Ta možnost bo začela veljati po naslednjih volitvah.

Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne bi smelo biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Volivci bi imeli možnost za odpoklic le enkrat v mandatu konkretnega župana.

Problematični župani

Danes je razrešitev župana mogoča le v primeru pravnomočne obsodbe, pri čemer pa ne moremo spregledati dejstva, da ovadbe zoper njih zaradi počasnega dela organov pregona več let čakajo na tožilsko oziroma sodno presojo.

Na sodišču so se do zdaj večkrat znašli ljubljanski župan Zoran Janković, koprski župan Boris Popovič, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, na zatožno klop so v preteklosti sedli tudi nekdanji kranjski župan Mohor Bogataj, trebanjski župan Alojzij Kastelic, ptujski župan Miran Senčar.

Odstopi županov pa so redki. Eden od takih primerov je Kangler, ki je Mariborčane pred štirimi leti razburil s sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z Iskro in postavitvijo radarjev. Njegovo vztrajanje na položaju je sprožilo množične ulične proteste, ki so nato privedli do njegovega odstopa in zamenjave oblasti v mestu. Kranjskega župana Boštjana Trilarja je lani, ko je pod vplivom alkohola zakrivil prometno nesrečo, občinsko častno razsodišče pozvalo k odstopu, a tega ni storil. 

Župani napovedujejo ustavno presojo

Boris Popovič Foto: Bor Slana "Če volivci nimajo možnosti odpoklica župana, potem je tudi neke vrste občutek, kdaj župan sam presodi, da mora odstopiti, irelevanten, saj ve, da mu do naslednjih volitev nihče nič ne more," je potrebo po institutu odpoklica ob predstavitvi predloga zakona razložil prvopodpisani pod predlog novele Jani Möderndorfer.

Župani, s katerimi smo govorili, trdijo, da jih uvedba tega instituta načeloma ne moti, menijo pa, da bi bila njegova uvedba mogoča le v primeru, če ga uvedejo za vse voljene funkcionarje, torej tudi poslance in predsednika države. "Če bo zakon sprejet, bom v državnem svetu glasoval za veto. Zagotovo pa bomo vložili tudi zahtevo za ustavno presojo," napoveduje dolgoletni koprski župan Boris Popovič.

Franc Kramar, župan občine Bohinj Foto: Matej Povše Podobnega mnenja je tudi bohinjski župan Franc Kramar: "Že zdaj je mogoča razrešitev za kazensko pregonljiva dejanja. Če župan zagreši kaznivo dejanje, naj odgovarja." Oba sogovornika trdita, da se nove ureditve, tudi če bo ta sprejeta, ne bojita, češ da imata visoko podporo volivcev.

Mariborskega župana Andreja Fištravca veseli, da "se o ideji, ki se je izoblikovala v mariborskih vstajah, odloča v DZ". To je korak v pravo smer, proti samopašnemu razumevanju oblasti, meni. Tudi on pa s prstom kaže na poslance in uzakonjenje možnosti njihovega odpoklica.

"Ta naloga nas še čaka in če ne bo ustreznega pritiska javnosti, tega poslanci nikoli ne bodo niti predlagali, kaj šele izglasovali. Ključni razvojni problem naše države in naše demokracije je, da so poslanci glasovalni stroj vlade in ne najvišji zakonodajni organ, kar bi po ustavi morali biti."

"Glede na to, da v Sloveniji še nimamo razvite visoke politične kulture demokracije, nenehno latentno stanje lokalnih volitev in referenduma ne more biti v prid stabilnosti delovanja lokalne skupnosti," o noveli menijo na kranjski občini, ki jo vodi Boštjan Trilar. "Glede na to, da v Sloveniji še nimamo razvite visoke politične kulture demokracije, nenehno latentno stanje lokalnih volitev in referenduma ne more biti v prid stabilnosti delovanja lokalne skupnosti," o noveli menijo na kranjski občini, ki jo vodi Boštjan Trilar. Foto: STA Na kranjski občini se bojijo zlorab

Mnenjem predhodnikov pritrjujejo tudi v kabinetu kranjskega župana Boštjana Trilarja. Dodajajo, da bi morali možnost odpoklica uvesti tudi za občinske svetnike. Po njihovem mnenju je sicer institut odpoklica že uveljavljen, in sicer z volitvami na vsake štiri leta.

Predlagana zakonodaja pa po njihovem skriva tudi pasti. "Potencialna nevarnost je zagotovo zloraba instituta za cilje političnih strank ali list, ki so v opoziciji. Glede na to, da v Sloveniji še nimamo razvite visoke politične kulture demokracije, nenehno latentno stanje lokalnih volitev in referenduma ne more biti v prid stabilnosti delovanja lokalne skupnosti, hkrati pa pomeni tudi precejšnje stroške."

V pisarni celjskega župana Bojana Šrota so se opravičili, saj je župan odsoten.

Volitve. Glas. Volilna skrinjica. Foto: Thinkstock Kako bo tekel postopek?

Tudi v novem sistemu pa bo za odpoklic župana potrebna zelo visoka podpora občanov. Zahtevo za razpis glasovanja bi moralo podpisati:

- 30 odstotkov volivcev v občini z do 5 tisoč prebivalci

- 25 odstotkov volivcev v občini z do 20 tisoč prebivalci

- 20 odstotkov volivcev v občini z do 50 tisoč prebivalci

- 15 odstotkov volivcev v občini z do 100 tisoč prebivalci

- 10 odstotkov volivcev v občini z nad 100 tisoč prebivalci

V 15 dneh po vloženi zahtevi bi morala občinska volilna komisija razpisati glasovanje, ki se opravi v 40 dneh po razpisu.

Za uspeh glasovanja bi morala udeležba na glasovanju presegati 90 odstotkov števila volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih lokalnih volitvah. Župan bo odpoklican, če bo več kot polovica volivcev glasovala za odpoklic

Predlog sprememb zakona, katerih namen naj bi bil dvig politične kulture, so že aprila lani vložile poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZaAB in ZL s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem, ki je bil takrat še član ZaAB. A predlog je obstal v zakonodajnem postopku: ob letošnjem prestopu v SMC pa je Möderndorfer predlagal, da se postopek nadaljuje. Predlog sprememb zakona, katerih namen naj bi bil dvig politične kulture, so že aprila lani vložile poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZaAB in ZL s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem, ki je bil takrat še član ZaAB. A predlog je obstal v zakonodajnem postopku: ob letošnjem prestopu v SMC pa je Möderndorfer predlagal, da se postopek nadaljuje. Foto: Vid Ponikvar

V DZ podpora predlogu

Predlog zakona je bil danes kljub vsemu sprejet, poleg SMC ga namreč podpirajo tudi v DeSUS, ZL in poslanci nekdanje ZaAB. Vse omenjene stranke so bile lani med predlagateljicami zakona. Edina od strank, ki si je med oblikovanjem zakonskega predloga premislila, je SD.

"Na začetku je veljalo, da bo predlagani institut veljal za vse voljene funkcionarje, torej tudi poslance in predsednika države, in da bomo predlog potrjevali z dvotretjinsko večino. Ker so bili predlagatelji neuspešni pri pogajanjih, je institut obveljal le za župane, kar je po našem mnenju nesmotrno," pravi šef poslanske skupine Matjaž Han. Dodaja, da so stvari bolj zapletene, kot se morda zdi na prvi pogled. "Kaj smo naredili, če odstavimo župana, občinski svet pa ostane v enaki sestavi? V takem primeru tudi novi župan ne bo mogel veliko premakniti," meni.

Proti noveli so vse od začetka poslanci opozicijske SDS, kjer menijo, da bi lahko taki postopki ustavili delovanje marsikatere občine. 

Opomba: Članek smo ob 15.40 dopolnili z odgovori kranjske in mariborske občine. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin