Župani bodo rušili zakon, ki daje glas ljudstvu za njihov odpoklic

Novela zakona o lokalni samoupravi določa, da se župana odpokliče, če se za to odločijo volivci na referendumu. Ta možnost bo začela veljati po naslednjih volitvah.

Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne bi smelo biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Volivci bi imeli možnost za odpoklic le enkrat v mandatu konkretnega župana.

Si želite, da bi lahko odpoklicali župana, s katerim niste zadovoljni? Več v članku @Andr3jaL ➡https://t.co/iIDnmv5c4k

— SiolNET Novice (@SiolNEWS) December 15, 2016

Problematični župani

Danes je razrešitev župana mogoča le v primeru pravnomočne obsodbe, pri čemer pa ne moremo spregledati dejstva, da ovadbe zoper njih zaradi počasnega dela organov pregona več let čakajo na tožilsko oziroma sodno presojo.

Na sodišču so se do zdaj večkrat znašli ljubljanski župan Zoran Janković, koprski župan Boris Popovič, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, na zatožno klop so v preteklosti sedli tudi nekdanji kranjski župan Mohor Bogataj, trebanjski župan Alojzij Kastelic, ptujski župan Miran Senčar.

Odstopi županov pa so redki. Eden od takih primerov je Kangler, ki je Mariborčane pred štirimi leti razburil s sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z Iskro in postavitvijo radarjev. Njegovo vztrajanje na položaju je sprožilo množične ulične proteste, ki so nato privedli do njegovega odstopa in zamenjave oblasti v mestu. Kranjskega župana Boštjana Trilarja je lani, ko je pod vplivom alkohola zakrivil prometno nesrečo, občinsko častno razsodišče pozvalo k odstopu, a tega ni storil. 

Župani napovedujejo ustavno presojo

Foto: Bor Slana "Če volivci nimajo možnosti odpoklica župana, potem je tudi neke vrste občutek, kdaj župan sam presodi, da mora odstopiti, irelevanten, saj ve, da mu do naslednjih volitev nihče nič ne more," je potrebo po institutu odpoklica ob predstavitvi predloga zakona razložil prvopodpisani pod predlog novele Jani Möderndorfer.

Župani, s katerimi smo govorili, trdijo, da jih uvedba tega instituta načeloma ne moti, menijo pa, da bi bila njegova uvedba mogoča le v primeru, če ga uvedejo za vse voljene funkcionarje, torej tudi poslance in predsednika države. "Če bo zakon sprejet, bom v državnem svetu glasoval za veto. Zagotovo pa bomo vložili tudi zahtevo za ustavno presojo," napoveduje dolgoletni koprski župan Boris Popovič.

Foto: Matej Povše Podobnega mnenja je tudi bohinjski župan Franc Kramar: "Že zdaj je mogoča razrešitev za kazensko pregonljiva dejanja. Če župan zagreši kaznivo dejanje, naj odgovarja." Oba sogovornika trdita, da se nove ureditve, tudi če bo ta sprejeta, ne bojita, češ da imata visoko podporo volivcev.

Mariborskega župana Andreja Fištravca veseli, da "se o ideji, ki se je izoblikovala v mariborskih vstajah, odloča v DZ". To je korak v pravo smer, proti samopašnemu razumevanju oblasti, meni. Tudi on pa s prstom kaže na poslance in uzakonjenje možnosti njihovega odpoklica.

"Ta naloga nas še čaka in če ne bo ustreznega pritiska javnosti, tega poslanci nikoli ne bodo niti predlagali, kaj šele izglasovali. Ključni razvojni problem naše države in naše demokracije je, da so poslanci glasovalni stroj vlade in ne najvišji zakonodajni organ, kar bi po ustavi morali biti."

"Glede na to, da v Sloveniji še nimamo razvite visoke politične kulture demokracije, nenehno latentno stanje lokalnih volitev in referenduma ne more biti v prid stabilnosti delovanja lokalne skupnosti," o noveli menijo na kranjski občini, ki jo vodi Boštjan Trilar. Foto: STA , Na kranjski občini se bojijo zlorab

Mnenjem predhodnikov pritrjujejo tudi v kabinetu kranjskega župana Boštjana Trilarja. Dodajajo, da bi morali možnost odpoklica uvesti tudi za občinske svetnike. Po njihovem mnenju je sicer institut odpoklica že uveljavljen, in sicer z volitvami na vsake štiri leta.

Predlagana zakonodaja pa po njihovem skriva tudi pasti. "Potencialna nevarnost je zagotovo zloraba instituta za cilje političnih strank ali list, ki so v opoziciji. Glede na to, da v Sloveniji še nimamo razvite visoke politične kulture demokracije, nenehno latentno stanje lokalnih volitev in referenduma ne more biti v prid stabilnosti delovanja lokalne skupnosti, hkrati pa pomeni tudi precejšnje stroške."

V pisarni celjskega župana Bojana Šrota so se opravičili, saj je župan odsoten.

Predlog sprememb zakona, katerih namen naj bi bil dvig politične kulture, so že aprila lani vložile poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZaAB in ZL s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem, ki je bil takrat še član ZaAB. A predlog je obstal v zakonodajnem postopku: ob letošnjem prestopu v SMC pa je Möderndorfer predlagal, da se postopek nadaljuje. Foto: Vid Ponikvar

V DZ podpora predlogu

Predlog zakona je bil danes kljub vsemu sprejet, poleg SMC ga namreč podpirajo tudi v DeSUS, ZL in poslanci nekdanje ZaAB. Vse omenjene stranke so bile lani med predlagateljicami zakona. Edina od strank, ki si je med oblikovanjem zakonskega predloga premislila, je SD.

"Na začetku je veljalo, da bo predlagani institut veljal za vse voljene funkcionarje, torej tudi poslance in predsednika države, in da bomo predlog potrjevali z dvotretjinsko večino. Ker so bili predlagatelji neuspešni pri pogajanjih, je institut obveljal le za župane, kar je po našem mnenju nesmotrno," pravi šef poslanske skupine Matjaž Han. Dodaja, da so stvari bolj zapletene, kot se morda zdi na prvi pogled. "Kaj smo naredili, če odstavimo župana, občinski svet pa ostane v enaki sestavi? V takem primeru tudi novi župan ne bo mogel veliko premakniti," meni.

Proti noveli so vse od začetka poslanci opozicijske SDS, kjer menijo, da bi lahko taki postopki ustavili delovanje marsikatere občine.