Zobec Hrastarjeva: "To ni noben strahopeten beg!"

Ali odhaja v odvetniške vode, ni želela ne potrditi ne zanikati. Izjavo SDS, da "odhod ene od tožilk v odvetniške vrste ponovno odpira vprašanje pravne ureditve, po kateri smejo tožilci in sodniki nemudoma zamenjati stran", pa je komentirala takole: "Zakon o odvetništvu je jasen; kdor izpolnjuje pogoje, ima vso pravico, da se prijavi." Sicer pa je Zobec Hrastarjeva le napovedala svoj odhod iz tožilskih vrst, "nisem pa še predlagala svoje razrešitve". O razrešitvi odloča vlada. Za časnik Večer je dejala, da tožilske vrste zapušča po sodnih počitnicah. Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS so pojasnili, da odstopne izjave Zobec Hrastarjeve še niso prejeli, da pa gre za njeno osebno odločitev, ki je ne morejo komentirati. "V zvezi z njenim delom ne poteka noben interni nadzor" Vsi spisi, ki jih je omenjena tožilka imela v delu, bodo po navedbah vrhovnega državnega tožilstva dodeljeni drugim državnim tožilcem skladno s tožilskimi predpisi. Zatrdili so še, da v zvezi z delom državne tožilke Zobec Hrastarjeve na vrhovnem državnem tožilstvu ne poteka noben interni nadzor.

Zobec Hrastarjeva naj bi po poročanju časnika Žurnal24 generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju svoj odhod napovedala že v začetku junija, odšla pa naj bi po sodnih počitnicah, torej po 15. avgustu. Zobec Hrastarjeva je sicer po poročanju Radia Slovenija še na delovnem mestu. Tako bo tudi še prihodnji teden, potem pa bo odšla na dopust in takrat bo, kot napoveduje, vladi predlagala, naj jo razreši.

O razlogih za odstop ni seznanjen tudi minister za pravosodje. "Minister Aleš Zalar z odhodom Zobec Hrastarjeve s tožilstva ni seznanjen, zato tega ne more komentirati," so povedali na pravosodnem ministrstvu.

Odvetniška pisarna v središču Ljubljane? Kje bo Zobec Hrastarjeva od jeseni opravljala pravniški poklic, uradno sicer še ni znano. Neuradno pa naj bi si v središču Ljubljane, v ulici tik ob sodni palači, urejala prostore, kjer naj bi v kratkem odprla odvetniško pisarno, česar nam na odvetniški zbornici niso potrdili.

"Strahopetni beg tožilke Hrastarjeve" Stranka SDS se je na napoved odhoda tožilke na Twitterju odzvala z zapisom: "Trdni dokazi v zgodbi Patria: tožilka Branka Zobec Hrastar po sodnih počitnicah menda zapušča tožilstvo". V sporočilu za javnost z naslovom "Strahopetni beg tožilke Hrastarjeve pred gotovim porazom" pa v stranki dodatno ugotavljajo, da se odhod Zobec Hrastarjeve med odvetnike dogaja v času, ko ima v rokah enega največjih primerov v svoji karieri, to je obtožni predlog zoper nekdanjega predsednika vlade.

SDS: Je odhod povezan z "neresnično povzetim" dokazom? V normalnih razmerah bi bil to po navedbah SDS največji strokovni izziv vsakega tožilca, uspešno dokončanje primera pa največja referenca v karieri. Ob tem se "poraja logičen pomislek, ali tožilki za navedeno ni mar, ali pa je njen odhod povezan z nezanikano ugotovitvijo, da je v obtožnem predlogu eden ključnih dokazov, ki pomembno sesuva začeten konstrukt, neresnično povzet". "V kolikor je tako, bi bilo v normalnih razmerah pošteno, če tožilka še pred svojim odhodom delo konča vsaj v tem segmentu in obtožni predlog spremeni, ali umakne," so zapisali v SDS.

"Pravna ureditev, po kateri smejo tožilci in sodniki nemudoma zamenjati stran" Odhod tožilke v odvetniške vrste po navedbah SDS tudi ponovno odpira vprašanje pravne ureditve, po kateri smejo tožilci in sodniki "nemudoma zamenjati stran".

Znana predvsem po primeru Patria Zobec Hrastarjeva je javnosti znana predvsem po vodenju zadev v primeru Patria. V letu 2010 je vložila ovadbo zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana. Očitala jima je nevestno delo v službi v primeru Patria. Oba je ljubljansko okrajno sodišče oprostilo. Prav tako je vložila obtožne predloge zoper Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janši tožilstvo očita poskus sprejemanja daril za nezakonito posredovanje.

Janša jo je ovadil Janša pa junija letos zoper tožilko vložil kazensko ovadbo, v kateri ji očita zlorabo položaja in ponarejanje listin v primeru Patria. Mediji so o tožilki poročali tudi, ko je vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor opravila vpogled v spise Branke Zobec Hrastar, Brezigarjeva pa je zanikala, da bi tak nadzor zahtevala.

Konec februarja 2010 je odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka policistov pri vrhovnem državnem tožilstvu in posredno sprožila spor med pravosodnim ministrom Zalarjem in tedanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ker je kot razlog za svoj odstop navedla neposredno komuniciranje Brezigarjeve z enim izmed policistov specializiranega oddelka, ki je obravnaval zadevo bulfmastifi.