"To je velika klofuta za Slovenijo"

"Ta sodba je sicer zgolj 'etapna' zmaga za razlaščence, je pa velika klofuta za slovensko (ne)pravno državo," je v prvem odzivu povedal Tadej Kotnik, eden od tožnikov.

Iz stranke SAB so sporočili, da je odločitev ESČP pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi ustavno sodišče. Pojasnjujejo, da tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjajo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

Spomnili so, da je ustavno sodišče že pred petimi leti tako presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo.

"Zakon, ki zagotavlja ustrezno sodno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti, je bil sprejet v predhodni vladi in je uspešno odbil veto državnega sveta. Trenutno je njegovo izvrševanje do dokončne presoje zadržalo ustavno sodišče, saj sta tako med drugimi zahtevala Banka Slovenije in državni svet. V stranki SAB si želimo, da bi ena najzahtevnejših pravnih materij, s katero se ukvarjajo številni pravniki v državi, čim prej dobila epilog," so še zapisali.

Odškodnina je simbolična 

"Razlaščenci smo dobili sodbo, s katero je zdaj še ESČP ugotovilo sistematično kršenje naše pravice do poštenega sojenja in nam za to prisodilo simbolično nepremoženjsko odškodnino. Naši državi pa je naložilo, da čim prej vzpostavi postopek, v katerem bomo lahko učinkovito uveljavili tudi pravico do odškodnine za premoženjsko škodo. To pa ob vseh ugotovitvah o hudih nepravilnostih, ki sta jih v postopkih razlastitve imetnikov bančnih obveznic ugotovila že leta 2018 NPU v ovadbi proti nekdanjemu vodstvu Banke Slovenije, lani pa še računsko sodišče v revizijskem poročilu o ravnanjih Banke Slovenije, ne bo težko," je še dodal Kotnik.

Banka Slovenije: To smo pričakovali 

Odločitev ESČP glede odprtih vprašanj po bančni sanaciji je po navedbah Banke Slovenije pričakovana. Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih, so zapisali.

"V ta namen smo pred časom angažirali neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je pripravila predloge pravnih rešitev vprašanj, ki ostajajo odprta vse od bančne sanacije leta 2013. Njihove predloge smo predstavili politični in širši javnosti," so spomnili v slovenski centralni banki.

Ob tem so navedli, da nadaljujejo aktivnosti v smeri priprave izhodišč predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje in bo skladen z ustavno ureditvijo Republike Slovenije in evropskim pravnim redom.

"Njegov namen je pripraviti ustrezen pravni okvir za pospešitev in večjo prožnost pri reševanju problematike sodnega varstva nekdanjih imetnikov. Izhodišča bomo v Banki Slovenije v nadaljnjo obravnavo prepustili pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih," so še dejali.

Ministrstvo: O upravičenosti do morebitne povrnitve škode slovenska sodišča

ESČP je v danes objavljeni sodbi glede bančne sanacije po navedbah ministrstva z finance pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli. Kot so ob tem spomnili, je izvrševanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

"Republika Slovenija je v postopku pred tem sodiščem zagovarjala stališče, da pritožbe niso utemeljene, saj pritožniki niso izkoristili vseh razpoložljivih domačih pravnih sredstev, zlasti možnost odškodninske tožbe po 350.a členu nekdanjega zakona o bančništvu, ki je veljal v času izvedbe bančne sanacije. Poleg tega je bilo premoženje pritožnikov zaradi izgub bank brez ekonomske vrednosti, zato ga ni mogoče obravnavati kot premoženje v smislu 1. člena prvega protokola ESČP. Sprejet je bil tudi zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so zapisali.

Zadevo je treba urediti doma

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji je prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ugotavlja ESČP. Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.

Država mora, kot piše spletno Delo, tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po tri tisoč evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov.

"Glede na očitnost kršenja, sem pričakoval takšno odločitev," je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je še dodal.

Pravica do mirnega uživanja svojega premoženja

Omenjeni člen navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.

ESČP je zapisalo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti v praksi zagotovljen, "kakor hitro je to mogoče".

Gre za primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. Postopek pred ESČP proti državi je sprožila sedmerica vlagateljev, ki so mnenja, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot sto tisoč lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

Novice ESČP: Tožba proti Hrvaški zaradi terjatev LB ni dopustna

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da ta ni bila skladna z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Rešitev države iz konca 2019 je vnovič pod ustavno presojo. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Banka Slovenije je medtem angažirala skupino strokovnjakov, ki kot najprimernejšo rešitev za odprta vprašanja glede pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.

Novice Evropsko sodišče poziva Slovenijo k pojasnilom o zadevi Čeferin

Novice Toplakove besede odmevajo na Otoku: Ta poteza ESČP je protipravna

Novice Cerar: Odziv sodišča je zvenel arogantno, sistem morajo popraviti

Novice ESČP zahteva takojšnjo izpustitev Navalnega