SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zimzelena državna vez Nine Plavšak: nekoč s pravosodjem, zdaj služi z DUTB

10

termometer

Nina Plavšak, Boštjan Šefic
Foto: STA

Pravnica Nina Plavšak, ki je soavtorica pomembnih sistemskih zakonov, kot sta prevzemna in stečajna zakonodaja, na drugi strani pa je v preteklosti svetovala tajkunom, ki so navrtali globoko luknjo v bančnih bilancah, še naprej posluje z državo. Podjetje ABC Nepremičnine, v katerem je polovična lastnica, je v prvih dveh mesecih letošnjega leta od državne DUTB prejelo 148 tisoč evrov.

Nakazila podjetju ABC nepremičnine, kjer je polovična lastnica Nina Plavšak, druga polovica pa je v lasti njenega partnerja Andreja Kuplenka, se po pojasnilih Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pretežno nanašajo na posredovanje pri prodaji in oddaji nepremičnin v lasti DUTB v koprski soseski Nokturno. 

Četrt milijona evrov za prodajo nepremičnin

Posel z DUTB so ABC Nepremičnine dobile na razpisu lani marca, od takrat je podjetja iz tega naslova prejelo skupno 262 tisoč evrov. 

Decembra smo poročali, da je prodaja Nokturna presegla pričakovanja. A višine provizije, ki jo DUTB plačuje nepremičninski agenciji, niti DUTB niti ABC Nepremičnine ne razkrivata. Razpis je sicer predvideval, da bo znašala med 0,3 in 1,49 odstotka posameznega posla.

"Za vprašanja, vezana na poslovno sodelovanje z DUTB, se prosim obrnite na slednjo," nam je na vprašanja odgovoril Kuplenk. Na DUTB pa pravijo le: "Dosežena razlika v cenah je znatno višja od s pogodbo dogovorjene provizije."  Zakaj DUTB sploh potrebuje zunanje posrednike pri prodaji nepremičnin? "Prodaja soseske je obsežen posel, ki zaradi velikega števila ogledov zainteresiranih kupcev (do 100 ob delovnikih in do 200 ob koncih tedna) zahteva številno prodajno ekipo, ki mora biti stalno prisotna na lokaciji. DUTB s temi kapacitetami, ki so potrebne zgolj za omejen čas prodaje, ne razpolaga." Zakaj DUTB sploh potrebuje zunanje posrednike pri prodaji nepremičnin? "Prodaja soseske je obsežen posel, ki zaradi velikega števila ogledov zainteresiranih kupcev (do 100 ob delovnikih in do 200 ob koncih tedna) zahteva številno prodajno ekipo, ki mora biti stalno prisotna na lokaciji. DUTB s temi kapacitetami, ki so potrebne zgolj za omejen čas prodaje, ne razpolaga." Foto: Klemen Korenjak

Donacija državnega podjetja za promocijski dogodek?

Stanovanjska soseska Nokturno Foto: Klemen Korenjak Aplikacija Erar kaže tudi, da je podjetje ABC nepremičnine jeseni lani prejelo 500 evrov donacije od elektro podjetja Eles.

Iz državnega podjetja so nam donacijo pojasnili takole: "ELES kot uspešna gospodarska družba vsak dan dobi več prošenj za podporo različnim športnim, humanitarnim in kulturnim dogodkom, pri čemer skušamo kot družbeno odgovorna organizacija v skladu z našimi finančnimi možnostmi in v okviru za te namene predvidenih sredstev tudi večini ugoditi. Navedena prošnja družbe ABC nepremičnine za finančno pomoč se je nanašala na pripravo kulturnega dogodka na obali z naslovom Morski mož namenjenega otrokom, ki so ga organizirali novembra 2016, na katerega smo povabili tudi naše zaposlene."

A po na spletu dostopnih podatkih je bil dogodek Morski mož - tu si lahko ogledate posnetek - pravzaprav promocijski dogodek ob prodaji stanovanj Nokturno.

Nina Plavšak je bila pravna svetovalka Bošku Šrotu, ki je zaradi nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško danes v zaporu. Plavšakova je med pričanjem v tej zadevi zanikala, da bi vedela za kakršne koli nepravilnosti. Nina Plavšak je bila pravna svetovalka Bošku Šrotu, ki je zaradi nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško danes v zaporu. Plavšakova je med pričanjem v tej zadevi zanikala, da bi vedela za kakršne koli nepravilnosti. Foto: STA Partner Plavšakove: "Vprašanja so zlonamerna" 

Nina Plavšak, pravnica, ki se le redko pojavi v javnosti, je bila v času vlad LDS pomembna avtorica zakonodaje. Pisala je prevzemno zakonodajo, kasneje pa tudi stečajno in drugo gospodarsko zakonodajo. Na drugi strani pa je denimo Istrabenzu in Pivovarni Laško svetovala prav na področju zakonodaje, ki jo je pisala. Spomnimo, da so prevzemno utopijo Igorja Bavčarja in Boška Šrota na koncu plačevali zaposleni - velikana slovenskega gospodarstva so tajkunski posli pripeljali na rob propada - in davkoplačevalci, ki so krpali bančno luknjo.

Med drugim je Plavšakova pripravila pogodbo v spornem poslu, s katero je državna Slovenska odškodninska družba (Sod) leta 2005 Mercator prodala Pivovarni Laško. Danes zaprtemu Bošku Šrotu - njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar sicer napoveduje obnovo postopka in pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - je Plavšakova pomagala pri reševanju Infond holdinga, prek katerega je obvladoval Pivovarno Laško. 

Aprila 2014 je Plavšakova na sojenju Šrotu, ki je bil kasneje zaradi spornega lastninjenja Laškega obsojen na štiri leta in dva meseca zapora (skupno še s kaznijo v zadevi Istrabenz bo v zaporu devet let), potrdila, da je bila pravna svetovalka. Dejala je, da je skrbela predvsem za naložbo pivovarne v Mercator, za kakršne koli nepravilnosti pa da ni vedela.

V podjetju ABC Nepremičnine so odgovor na naša vprašanja glede vsaj na videz konfliktinih vlog Plavšakove, ki je na eni strani pomembno sooblikovala zakonodajo, na drugi strani pa svetovala tajkunom, zavrnili. "Vaša vprašanja so izrazito zlonamerna in nekorektna, zakonodaja je namreč v domeni Državnega zbora (DZ), in zato na njih ne želimo odgovoriti, saj z njimi želite škodovati ugledu našega podjetja in navedeni osebi," nam je sporočil Kuplenk.

Ključna za zmago na sodišču

Tudi po propadu tajkunskih zgodb je Plavšakova ostala močno vpeta v delovanje pravosodnega sistema. Med letoma 2009 in 2011 je, kot kaže aplikacija Erar, Plavšakova prejela 270 tisoč evrov iz proračuna, namenjenega informatizaciji sodišč. "Večji del opravljenih storitev se je nanašal na svetovanje pri prenovi poslovnega procesa na zemljiškoknjižnem področju," pravijo na sodišču. Sodelovala je tudi pri prenovi stečajne zakonodaje v letu 2013, predavala je sodnikom in uslužbencem pravosodnega ministrstva v stečajni šoli.

Poleg nepremičninskega posredovanja je podjetje ABC Nepremičnine oziroma Plavšakova tudi za DUTB pisala pravna mnenja. Leta 2015 je napisala dve mnenji, od takrat dalje pa z njo ne sodelujejo, pravijo na slabi banki. Na vprašanje, zakaj Plavšakova, odgovarjajo: "Nina Plavšak je bila povprašana za mnenje kot strokovnjakinja na področju insolvenčne zakonodaje." 

Ključna vez Nine Plavšak v DUTB naj bi bil Marko Simoneti, ki je lani oktobra odstopil kot predsednik upravnega odbora. Ključna vez Nine Plavšak v DUTB naj bi bil Marko Simoneti, ki je lani oktobra odstopil kot predsednik upravnega odbora. Foto: STA Njeno pravno mnenje je sicer dvigovalo veliko prahu, saj je Plavšakova sprva pomagala lastnikom T-2 in jih rešila stečaja, nato pa je prestopila na stran DUTB - in obrnila tudi pravno mnenje, je poročal Dnevnik. T-2 je danes v stečaju.

Po prestopu na drugo stran je Jurij Krč, ki obvladuje imperij T-2, vlogo Plavšakove opisal takole: "Glavni pisec stečajne zakonodaje je pravnica Nina Plavšak, ki to zakonodajo tolmači sodnikom, hkrati pa piše pravna mnenja. V konkretnem primeru je napisala dve pravni mnenji, in sicer enkrat za T-2, drugič pa za DUTB, ki sta si diametralno nasprotni."

Ključna vez Plavšakove na DUTB naj bi bil, kot je lani poročal Dnevnik, zdaj že nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti. Z njim sta v 90. letih skupaj sedela v komisiji za vrednostne papirje ter tudi v strokovnem svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Član obeh organov je bil tudi zdaj že nekdanji finančni minister Dušan Mramor, so poročali. 

Še vedno razlaga zakone ministru

V zakonodajne procese je Plavšakova vpeta še danes, čeprav ni več na plačilni listi vrhovnega sodišča niti ministrstev, ki smo jih vprašali. Leta 2014 jo je takratni pravosodni minister Senko Pličanič namreč, kot so nam povedali na ministrstvu, imenoval za članico delovne skupine, ki spremlja uvajanje takrat prenovljene stečajne zakonodaje. Člani skupine delo opravljajo brezplačno.

"Naloge delovne skupine so spremljanje usposabljanja in ugotavljanje morebitnih potreb po dodatnem usposabljanju pristojnih organov; spremljanje izvajanja zakona v praksi in identifikacija problemov ter priprava nezavezujočih razlag zakona; morebitne ugotovitve o potrebnih nadaljnjih spremembah in posledično priprava predlogov sprememb; po potrebi določanje ustreznih podatkov za statistično spremljanje izvajanja zakona," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 102
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin