Zgodovinski podnebni dogovor: kaj bo morala storiti Slovenija

V soboto je 195 držav v Parizu podpisalo podnebni dogovor, ki svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

Sporazum, ki so ga mnogi svetovni voditelji označili za zgodovinskega, napoveduje prehod v nizkoogljično družbo in v prihodnosti tudi dobo brez fosilnih goriv, pravi Zoran Kus, ki se je na podnebni konferenci pogajal v imenu Slovenije.

Kako konkretno bo k temu pripomogla Slovenija, še ni jasno. "Podjetja se bo spodbujalo, da več vlagajo v obnovljive vire, na fosilna goriva bomo na ravni EU uvedli takse," nam je povedal Kus. Podjetja bodo zdaj morala začeti razmišljati o trajnostnih investicijah, odpirale se bodo možnosti za zelena delovna mesta, dodaja.

EU bo znižala emisije za 40 odstotkov

Po sporazumu mora vsaka država svoje cilje opredeliti v nacionalnih prispevkih. Države EU, med njimi Slovenija, so ga podale skupaj, v njem pa se zavezujejo k 40-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na ravni celotne EU do leta 2030.

Za koliko odstotkov bo morala emisije toplogrednih plinov znižati vsaka posamezna članica, se bodo znotraj EU države dogovorile prihodnje leto. Slovenija se bo pogajala za nižji odstotek, nam je pojasnil Zoran Kus.

Lučka Kajfež Bogataj: To ni dobro

Da se bo Slovenija pogajala za 'odpustke', ni dobro, saj to kaže, da želimo delati po starem, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Potrebovali bi namreč drugačno razvojno politiko, ki jo lahko strnemo z besedami Z manj energije narediti več in bolje," nam je povedala.

"Razmišljati bi morali o predelavi ali zaustavitvi Teš 6" Kot dodaja znanstvenica, Slovenija ne more zmanjšati izpustov za 40 odstotkov, če "Teš 6 deluje s polno paro in na lignit". Energetiko moramo postaviti na nove temelje, pravi. Predvsem pa je treba, kot še pojasnjuje znanstvenica, zmanjšati rabo energije z večjo energetsko učinkovitostjo, prispevati še kaj s pomočjo hidroenergije in razmišljati o predelavi Teš 6 na plin ali njegovi zaustavitvi.

Tudi električni avtomobili bi vozili na lignit iz Teša

Druga ovira pri doseganju globalnega podnebnega dogovora, ki jo vidi Kajfež Bogatajeva, pa je promet. "Dokler bodo ceste tako polne, ne bo nič z znižanjem emisij. Tudi če dobimo električne avtomobile, bodo ti vozili na lignit iz Teša. "Teš pa je tako ali tako največja cokla nizkoogljičnega razvoja Slovenije."

Nina Štros: Emisije moramo zmanjševati bolj radikalno

40-odstotno znižanje emisij do leta 2030 je premalo, pa pravi Nina Štros, vodja okoljevarstvene organizacije Greenpeace v Sloveniji. Države – tudi Slovenija – morajo sprejeti ambicioznejše ukrepe, dodaja. 40-odstotno znižanje emisij v Sloveniji je sicer realno, a emisije bomo morali zmanjševati bolj radikalno in hitreje, dodaja.

"Pri tem pa niso zadostni le ukrepi vodilnih politikov, temveč potrebujemo množičen angažma in pritisk civilne družbe, lokalnih skupnosti k soustvarjanju skupnosti, ki bodo živeli v skladu z naravnimi omejitvami našega planeta. Za dosego globalnega cilja potrebujemo tudi nove tipe političnega delovanja," še pravi.

"Cilj naj bo stoodstotno obnovljiva energija"

Slovenija bi morala spreminjati slovensko energetiko tako, da bo dosegla stoodstotno obnovljivo energijo, meni. Kot pravi Štrosova, to pomeni:

- zaustavitev novih fosilnih projektov (fracking v Petišovcih),

- opuščanje rabe premoga do sredine stoletja,

- izkoriščanje sončne, vetrne in vodne energije.

"To bi lahko decentraliziralo in demokratiziralo slovensko energetiko ter dalo več moči posameznikom in lokalnim skupnostim. Eden izmed pogojev za to pa je opustitev projekta dodatne nuklearke v Krškem, ki bi lahko ta razmah obnovljive energije ustavila," pravi Štrosova.

"Politiko bi morali stisniti v kot"

Zdaj je na potezi država, je jasna Lučka Kajfež Bogataj. Soočeni smo s potrebo po strateški postavitvi novega razvoja. "V kot bi morali stisniti politiko, naj se zjasni, kaj želi. Pred tem pa naj nas, državljane, seveda tudi posluša."