Aktivno državljanstvo
Četrtek, 7. 3. 2024, 22.33
1 mesec, 2 tedna
Aktivno državljanstvo
Ženske raje ocenjujmo po dosežkih, ne po barvi las in čevljev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,56
Videti je – kot v primeru, ko ženske same ne dajo soglasja h kandidaturi za nagrado – da si ženske tudi same postavljajo omejitve. Na primer v medijih je od tri- do štirikrat več moških sogovornikov in novinarji sami poročajo, da je mnogo težje dobiti sogovornico kot sogovornika.
Ob prazniku žensk, 8. marcu, so nas polna usta o enakopravnosti in enakosti spolov v družbi. Če pa pogledamo zastopanost državljanov in državljank v različnih sferah družbe, lahko opazimo, da je nesorazmerje med spoloma marsikje še vedno krepko zasidrano. V oči zbode dejstvo, da so ženske bistveno slabše zastopane tudi med prejemniki in prejemnicami nagrad, in to na vseh možnih področjih, od gospodarstva, menedžmenta in podjetništva do kulture in državnih odlikovanj.
Daleč najmanjši je delež žensk med nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za gospodarske in podjetniške dosežke. V 55 letih, odkar podeljujejo to najpomembnejšo gospodarsko nagrado v državi, je bilo med prejemnicami le 7,6 odstotka žensk.
Kje tiči razlog za takšno neuravnoteženost? Je razlog v sorazmerno toliko nižji zastopanosti žensk v vodstvih podjetij? So toliko manj prodorne in uspešne?
"Žal mnoge direktorice kljub podanemu predlogu in podpori s strani upravnih odborov panožnih in regijskih zbornic ne podajo soglasja h kandidaturi," pojasnjuje Tajda Pelicon, vodja medijskih vsebin na GZS, kamor smo se obrnili s prošnjo za komentar. "Komisija za Nagrado GZS, ki jo sestavljajo bivši nagrajenci, že vrsto let predlagateljem naroča, da posebno skrb namenijo nagovarjanju žensk h kandidiranju za nagrado," še poudarja.
Dobrega vodjo poleg poslovnih uspehov odlikujejo ustrezne karakterne značilnosti, talent, vizija in volja ter sposobnost zaznavanja širše slike in vodenja z zgledom, je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka ob letošnji podelitvi nagrad za gospodarske dosežke.
Predloge za nagrajence sicer podajajo upravni odbori zbornic dejavnosti in regionalnih zbornic v okviru GZS, same gospodarske družbe, pa tudi poslovni partnerji in institucije z referencami za presojanje odličnosti gospodarskih subjektov.
Merila pri odločanju glede nagrajencev so raznolika in številčno zelo obsežna: od poslovnih dosežkov družbe, ki jo vodijo, do razvojne vizije in prodiranja na nove trge.
Kot lahko izluščimo iz nagovora predsednika GZS Tibora Šimonke ob letošnji podelitvi nagrad GZS, dobrega vodjo poleg poslovnih uspehov odlikujejo ustrezne karakterne značilnosti, talent, vizija in volja ter sposobnost zaznavanja širše slike in vodenja z zgledom.
Večji delež nagrajenih inovatork
Nekoliko boljša je slika na področju priznanj za inovacije, ki jih GZS na nacionalni ravni podeljuje dobri dve desetletji. V tem času se je pod odlične inovacije podpisalo prek 12.200 inovatorjev in inovatork.
V lanskem letu je bilo med 403 sodelujočimi inovatorji 93 žensk. Leto prej pa je bilo to razmerje 63 inovatork med skupno 387 prijavljenimi. To kaže, da je delež žensk, ki so se potegovale za priznanje za inovacije, v enem letu zrasel s 16 na 23 odstotkov. Razlog za takšen pozitiven trend vidijo v tem, da se zmanjšujejo razlike pri možnosti opravljanja določenih poklicev, predvsem v industriji, ki postaja vedno bolj avtomatizirana in robotizirana.
Ženske sodelujejo pri mnogih inovacijah. Številčno izstopajo na področju farmacije in inovacij v storitvenem sektorju, vedno več pa jih je vključenih v inovacije v kovinski industriji in ostala področja kemijske industrije, v prehrambni in živilski industriji, obrača pa se tudi trend na področju IKT tehnologij, kjer je čedalje več programerk in razvijalk.
Ženske sodelujejo pri mnogih inovacijah. Številčno izstopajo na področju farmacije in inovacij v storitvenem sektorju, vedno več pa jih je vključenih v inovacije v kovinski industriji in ostala področja kemijske industrije, v prehrambni in živilski industriji, obrača pa se tudi trend na področju IKT tehnologij, kjer je čedalje več programerk in razvijalk.
Združenje Manager: Najpomembnejše so kompetence
Podobno izrazito neskladje opazimo tudi pri priznanjih za Managerja leta, ki jih podeljuje Združenje Manager. Od leta 1991 je med prejemniki te nagrade le 15 odstotkov žensk. Nagrado za Mladega managerja je prejelo osem odstotkov žensk, nagrado za življenjsko delo pa 18,2 odstotka.
V Združenju Manager pravijo, da že več kot desetletje spodbujajo večjo uravnoteženost spolov na vodstvenih položajih, še več, spodbujajo tudi raznolikost. "Podjetja, ki znajo spoštovati raznolikost in uravnoteženost, so dokazano uspešnejša, kar potrjujejo tudi raziskave," so zapisali. S tem pridobijo gospodarstvo, država in celotna družba, kar ne nazadnje dokazujeta zadnji dve nagradi za menedžerja leta, dodajajo. Ugledno priznanje za menedžerja oziroma menedžerko leta sta v zadnjih dveh letih namreč prejeli Marta Kelvišar, direktorica črnomaljskega podjetja Adria Dom, in Sabina Sobočan, generalna direktorica družbe Varis Lendava, odgovarjajo v združenju.
Marta Kelvišar, direktorica Adria Dom iz Črnomlja, Managerka leta 2023.
Obe prejemnici priznanja vodita uspešni podjetji z rezultati, veljata pa tudi za zgled, ki vleče naprej ter navdihuje, saj so premiki v slovenskem gospodarstvu več kot potrebni. "Da postanemo ambiciozni, odgovorni, samozavestni in sodelujoči. Da morajo imeti na vodstvenih mestih najpomembnejšo vlogo kompetence. Šele takrat, ko posameznica ali posameznik izpolnjuje vse pogoje, se kot kriterij lahko doda zastopanost spolov," poudarjajo na Združenju Manager.
Sabina Sobočan, generalna direktorica Varis Lendava, Managerka leta 2022.
V združenju je sicer zelo dejavna tudi sekcija menedžerk z več kot 400 članicami, uravnoteženost spolov na vodstvenih položajih pa spodbujajo tudi z mentorskim programi in s priznanjem Artemida, ki ga vsako leto podelijo menedžerkam, ki prevzamejo najvišja mesta v podjetjih oziroma organizacijah in tako prebijejo stekleni strop.
Prekletstvo 20 odstotkov
"Negativno sem presenečena, da je ravno na področju gospodarskih nagrad pri GZS najnižji delež žensk med vsemi nagradami, ki jih spremljamo. Pri državnih odlikovanjih je denimo to razmerje 13 odstotkov – govorimo od leta 1992 naprej –, v znanosti je 20 odstotkov, pri Prešernovih nagradah za življenjsko delo 17 odstotkov, tudi v medijih je delež ženskih sogovornic okrog 20 odstotkov. Včasih govorimo o prekletstvu 20 odstotkov, prek katerega ne moremo z nobeno nagrado državnega ranga," pravi Marta Kos, predsednica Združenja ONA VE, ki si prizadeva za večjo enakost zastopanosti žensk v družbi in promocijo ogromne količine znanja, ki ga ženske premorejo.
Ne smemo le čakati, da bo bolje
Poudarja, da je najslabše, kar lahko naredimo, da ne naredimo nič. "Opažamo retradicionalizacijo družbe. Zlasti s strani desnih populistov je opaziti trend v razmišljanju, da je vendarle glavna naloga ženske, da rojeva otroke, skrbi zanje in ostane doma. Napačno je pričakovati, da se bo situacija s časom sama od sebe izboljšala."
Položaj žensk v družbi bi se znal namreč v prihodnjih letih znova poslabšati, saj se že kaže, da se tudi dojemanje ženske enakopravnosti med mladimi slabša. Kako bi si lahko drugače tolmačili izsledke mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022) med osmošolci – gre za otroke, stare 14 let –, kjer lahko vidimo, da stanje z leti nazaduje.
Kot primer, na trditev v raziskavi "Kadar zaposlitev primanjkuje, bi morali moški imeti večjo pravico do zaposlitve kot ženske" je pritrdilno odgovorilo 39 odstotkov dečkov in 13 odstotkov deklic. Za primerjavo, leta 2016 je pritrdilo 22 odstotkov dečkov in šest odstotkov deklic.
Še več, kot pravilno je trditev "Moški so bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske" označilo kar 48 odstotkov dečkov in 12 odstotkov deklic. Zaskrbljujočo rast takšnega načina razmišljanja kaže podatek, da je leta 2016 pritrdilen odgovor podalo 32 odstotkov dečkov in devet odstotkov deklic.
"Opažamo retradicionalizacijo družbe. Zlasti s strani desnih populistov je opaziti trend v razmišljanju, da je vendarle glavna naloga ženske, da rojeva otroke, skrbi zanje in ostane doma. Narobe je pričakovati, da se bo situacija s časom sama od sebe izboljšala," opozarja Marta Kos, predsednica Združenja ONA VE.
Samoomejevanje v družbi
Videti je – kot v primeru, ko ženske same ne dajo soglasja h kandidaturi za nagrado – da si ženske tudi same postavljajo omejitve. Na primer v medijih je tri do štirikrat več moških sogovornikov in novinarji sami poročajo, da je mnogo težje dobiti sogovornico, kot sogovornika.
"Pri ženskah obstaja tipičen vzorec v smislu "pa res menite, da sem dobra strokovnjakinja, ali ne bi nemara raje poklicali koga drugega?" Včasih se sklicujejo na pomanjkanje časa zaradi varstva otrok, ali pa – če karikiram – zaradi sivega narastka na glavi ne želijo pred kamero," pojasnjuje Marta Kos.
Še vedno nas spremljajo posledice večstoletnega patriarhalnega razvoja naše družbe. Prepredeni smo z nezavednimi predsodki in stereotipi, po katerih je nekaj primerno za ženske, nekaj drugega pa za moške. Pri tem je svojo vlogo odigrala tudi religija, meni sogovornica.
Naša družba je prepredena z nezavednimi predsodki in stereotipi, po katerih je nekaj primerno za ženske, nekaj drugega pa za moške.
Če pogledamo na splošno, ženskam v Sloveniji ne gre slabo, imamo razmeroma dober položaj. "Zato bi pričakovali drugačno sliko, saj je že v bivši državi sistem vzpodbujal angažiranje žensk, še posebej v ekonomskem smislu. Zato si zelo želim, da bi se kdo od raziskovalcev začel ukvarjati s to temo. Ženske so sestavni del slovenskega gospodarstva, zasedajo tudi vodilne položaje, zakaj jih torej tako malo dobiva nagrade?" se sprašuje Marta Kos.
Od kod ženskam zadržki?
"V naših raziskavah vedno znova pridemo do tega, da ženske nismo vedno povsem same krive. Ženske se je dolga stoletja potiskalo stran iz javnega življenja in stran od odločanja, dolgo časa nismo smele sploh študirati, tudi naše prve znanstvenice so študirale v tujini," pojasnjuje Kos.
"V Nemčiji, denimo, je predsednica Zelenih (Ricarda Lang op. avt.) močne postave. Ko je nastopila to mesto, se je nanjo zlil plaz negativnih seksističnih komentarjev. Tudi zato si marsikatera ženska potem premisli in se odloči, da tega ne potrebuje in da se ne bo javno izpostavljala," je prepričana Marta Kos.
Po osamosvojitvi smo vsi preveč zaspali na lovorikah, češ, da gre ženskam dobro in se zavestno nismo ukvarjali s tem. "A samo po sebi se razmerje ne bo uravnotežilo, saj je neuravnotežena obravnava spolov pogosto nezavedna, kot naši sogovorniki pogosto sami presenečeno ugotavljajo. Zato pa je treba te vzorce zavedno spreminjati," je prepričana.
Pa še nekaj. Eden od razlogov za večjo zadržanost žensk pri nastopanju v javnosti je tudi to, da jih bistveno bolj presojajo po zunanjosti. Moški mora narediti izjemno veliko napako v oblačenju ali obnašanju, da bodo mediji o tem poročali. Pri ženskah pa se vtaknejo v vse, v frizuro, barvo čevljev, dekolte, garderobo in podobno. "V Nemčiji, denimo, je predsednica Zelenih (Ricarda Lang op. avt.) močne postave. Ko je nastopila to mesto, se je nanjo zlil plaz negativnih seksističnih komentarjev. Tudi zato si marsikatera ženska potem premisli in se odloči, da tega ne potrebuje in da se ne bo javno izpostavljala," je prepričana Marta Kos.
