Petek, 29. 9. 2023, 13.43
1 leto, 1 mesec
Ženske, nikar ne ignorirajte tega poziva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Presejalni program Dora je orodje, s katerim raka dojk odkrijemo v zgodnji obliki. To vpliva na manj intenzivno zdravljenje in manj obsežnih kirurških posegov, kar vpliva na življenje bolnice oz. bolnika.
Pred rožnatim oktobrom, mednarodnim mesecem ozaveščanja o raku dojk, v Združenju Europa Donna Slovenija s kampanjo Najboljši prijateljici potipaj po zdravju pozivajo ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in enako priporočijo tudi svojim prijateljicam. Poudarjajo tudi pomen preventive in udeležbe na presejalnem programu Dora.
"Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu. Po podatkih registra raka v zadnjih letih v Sloveniji za rakom dojk v povprečju zboli 1.500 žensk na leto. Za to boleznijo zbolevajo tudi moški, a občutno manj. Umrljivost je okrog 400 bolnikov na leto," je na novinarski konferenci Združenja Europa Donna Slovenija pred rožnatim oktobrom dejala strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak. Leta 2020 je bilo zabeleženih 2.000 bolnikov z diagnozo raka dojke, z aktivno boleznijo ali ozdravljeno. Najpogosteje ljudje zbolijo med 50. in 65. letom starosti.
"Bolezen, ki prevzame bolnika in tudi življenja vseh, ki so z njim povezani"
Za bolnika je v času bolezni ključna psihosocialna podpora. Med boleznijo bolnik potrebuje celotno mrežo podpore, tako bližnje kot strokovnjake. "Rak je bolezen, ki prevzame bolnika in tudi življenja vseh, ki so z njim povezani. Ko je bolnik v stiski, se zaveda pomembnosti medsebojne podpore, za katero so poleg strokovnjakov odgovorni prijatelji, družinski člani in tisti, ki so že sami prestali to bolezen," je pojasnila klinična psihologinja Vesna Radonjić Miholič. "Bolniki nočejo biti opaženi v šibkem stanju, predvsem se želijo osvoboditi stigme," je dejala.
Presejalni program Dora je orodje, s katerim raka dojk odkrijemo v zgodnji obliki. To vpliva na manj intenzivno zdravljenje, manj obsežnih kirurških posegov, kar vpliva na življenje bolnice oz. bolnika. "Ko je bolezen omejena, je učinkovitost onkološkega zdravljenja boljša, preživetje je boljše in omejitev neželenih učinkov večja," je pojasnila Oblakova.
Na brezplačni številki 080 29 00 strokovnjaki svetujejo
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so za bolnike pripravili podporne programe, ki so med drugim namenjeni opolnomočenju bolnika in njegovih svojcev. "Na brezplačni telefonski številki 080 29 00 zdravstveni strokovnjaki bolnikom ponujajo splošne informacije in svetovanje ob novonastalih težavah," je navedla Oblakova. Poleg klicnega centra je na voljo tudi podporna oskrba, pri čemer z anketiranjem bolnika ugotavljajo intenzivnost njegovih težav in ga usmerijo k strokovnjaku.
Poudarila je, da je med rednimi pregledi dojk nujno, da smo tudi sami pozorni na telesne spremembe. Večina sprememb je sicer nenevarnih, kljub temu pa je priporočen pregled pri zdravniku. "Ozaveščenost, kampanje, dela združenja Europa Donna so zelo pomembna, saj morajo bolniki paziti sami nase in prevzeti del odgovornosti," je dejala Oblakova.
"Samopregledovanje bi morala vsaka ženska opraviti enkrat na mesec v času trajanja menstruacije oz. na izbrani dan v mesecu, ko menstruacije ni več. Letos s kampanjo nagovarjamo ravno to," je poudarila predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić.
Na novinarski konferenci so govorke izpostavile tudi večje ozaveščanje delodajalcev o vračanju na delovno mesto po zdravljenju. Ko so bolniki ozdravljeni, jim je treba omogočiti ponoven vstop na delo. Oblakova je navedla, da je v presejalnem programu Dora 80 odstotkov rakov odkritih v začetni fazi, ko je zdravljenje hitro in učinkovito, zato v določenih primerih invalidsko upokojevanje in daljši bolniški dopusti niso potrebni. "Proces vračanja na delo mora biti počasen, potrebna je poklicna rehabilitacija," je dodala Miholičeva.
