Sreda, 9. 1. 2019, 12.00
5 let, 10 mesecev
Zdravstveni domovi tožijo državo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
1
Zdravstveni domovi tožijo državo za 3,4 milijona evrov, ker jim je z zvišanjem plač v javnem sektorju leta 2017 povečala stroške, ni pa dala denarja za pokritje. Na ZZZS trdijo, da lahko zaplete, ki se lahko ponovijo zaradi decembrskega dviga plač, prepreči sprememba sistema, poroča Dnevnik. Za ministrstvo za zdravje je tožba nepotrebna.
Skupno 41 zdravstvenih domov je konec oktobra vložilo tožbo, s katero zahtevajo, da jim ministrstvo za zdravje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izplačata skupno 3,4 milijona evrov.
Toliko naj bi jim dolgovala, ker je država v letu 2017 zvišala plače zdravnikom in javnim uslužbencem, ki so bili uvrščeni v 26. plačni razred ali nižje. Cene zdravstvenih storitev sta ministrstvo in ZZZS dvignila šele v letu 2018, tako naj bi v drugi polovici leta 2017 zdravstvenim domovom nastalo 3,4 milijona evrov nepokritih stroškov, povzema Dnevnik.
"Obe povišanji plač sta posledici dejanj države," piše v tožbi, "zdravstveni domovi na ta povišanja plač niso imeli vpliva in so morali izplačevati višje plače, od države ali od ZZZS pa niso prejeli dodatnih sredstev, da bi lahko plačali razliko v masi plač, ki je posledica povišanih plač. Tožeče stranke so morale to povečano maso plač kriti z razporeditvijo sredstev, ki so bila namenjena za siceršnje redno poslovanje".
Na ZZZS tožbe še niso prejeli
Časnik navaja, da na ZZZS tožbe še niso prejeli, so jo pa ocenili kot neprimerno, neutemeljeno in nepotrebno. V ZZZS zdravstvenim domovom očitajo, da zahtevajo denar samo zase, ne pa za vse. "Z vidika načela enakosti in s sistemskega vidika je takšna rešitev neustrezna," je poudaril predstavnik ZZZS Damjan Kos.
Pravno neutemeljene pa naj bi bile zahteve zdravstvenih domov zato, ker zavod zdravstvene storitve vedno plačuje po cenah iz veljavnega splošnega dogovora za aktualno leto. "Pri izračunu cen se upošteva višina plač, kot je bila dogovorjena v splošnem dogovoru, in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca, kot so določeni v kolektivnih pogodbah." Toda zdravstveni domovi v tožbi trdijo, da tako zakonodaja kot splošni dogovor za leto 2017 predvidevata usklajevanje cen zdravstvenih storitev s spremembami višine plač.
Lani 92 milijonov dodatnih prihodkov
Po dvigih plač v letu 2017 so se ministrstvo, zavod ter drugi deležniki dogovorili, da se cene zdravstvenih storitev v letu 2018 povečajo za pet odstotkov, kar je pomenilo 92 milijonov evrov dodatnih prihodkov za izvajalce zdravstvenih storitev.
Zdravstveni domovi sicer menijo, da je bil ta dvig premajhen, saj naj bi se stroški zaradi povišic dejansko dvignili za okoli devet odstotkov. Vendar bi bilo to najverjetneje težje dokazati, zaradi česar v tožbi zahtevajo zgolj denar za leto 2017, ko so se plače že dvignile, dodatnega denarja pa sploh ni bilo, navaja Dnevnik.
Cene zdravstvenih storitev se bodo dvignile za 88 milijonov evrov
Na ministrstvu za zdravje še niso uradno seznanjeni s tožbo zdravstvenih domov, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Čeprav je še niso prejeli, pa ocenjujejo, da je "neutemeljena in zato nepotrebna". Opozarjajo, da so se s predstavniki zdravstvenih domov večkrat sestali in jim pojasnili finančne zmožnosti zavoda.
Potem ko se je v letu 2018 cena zdravstvenih storitev povečala za pet odstotkov, bo v splošnem dogovoru 2019 izvedeno dodatno povišanje cen zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov, so zapisali.
1