Četrtek, 27. 12. 2018, 12.11
5 let, 10 mesecev
Marko Noč: Sledite denarju in našli boste ljudi, ki iz ozadja obvladujejo zdravstvo #intervju
"Slovenska država noče prihraniti pomembne količine denarja pri nakupu medicinskega materiala. Dejansko noče tudi na drugih segmentih uveljaviti podobne strategije kot pri žilnih opornicah. Seveda se tukaj izgublja ogromno denarja, ki bi se lahko porabil več kot koristno," opozarja kardiolog iz UKC Ljubljana Marko Noč.
Marko Noč je bil med prvimi, ki so pred leti začeli v javnosti glasno opozarjati na preplačila srčno-žilnih opornic v slovenskem zdravstvu. Skupaj s kolegom Blažem Mrevljetom je eden najbolj zaslužnih za to, da je ljubljanski klinični center opornice začel kupovati po nižjih cenah.
V zadnjih dneh se je Noč znova znašel v središču pozornosti, ker je Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) ukinila financiranje njegovega raziskovalnega programa. Nekateri menijo, da bi lahko bile v ozadju prav Nočeve zasluge za znižanje cen žilnih opornic. Na ARRS to zanikajo in zagotavljajo, da so postopki ocenjevanja programov neodvisni.
Kako po nekaj prespanih nočeh gledate na ukinitev financiranja vašega programa?
Nič bolj svetlo. Tudi po izjavah za medije vidim, da ARRS ostaja pri svojem. Sprva sem mislil, da je šlo za kakšno neljubo napako, zdaj pa vidim, da je zadeva z njihove strani dokončna.
Bi lahko šlo za maščevanje za znižanje cen žilnih opornic, pri katerem ste sodelovali, in za poskus utišanja vaših kritičnih besed na račun zdravstva v javnosti?
Te teze se pojavljajo med ljudmi. Menim, da je to mogoča hipoteza, za katero pa za zdaj nimam nobenih objektivnih dokazov.
"Najbolj bo ukinitev financiranja prizadela moje mlajše sodelavce in medicinske sestre, ki so se neodvisno od farmacevtske industrije lahko izobraževali s pomočjo tega denarja," pravi Marko Noč.
Kako ocenjujete postopke ocenjevanja programov na ARRS? So dovolj transparentni?
Vpogleda v to ocenjevanje še nisem imel. Upam, da mi ga bo uspelo pridobiti in videti, kakšni so konkretno v tem primeru kriteriji, kako se ocenjuje znanstvena odličnost in relevantnost dosežkov. Za zdaj tega ne vem, se mi pa zdi čudno. Poleg Zoisove nagrade je naša skupina od ARRS letos in tudi leta 2014 oziroma 2015 prejela nagrado za odličnost na področju raziskav. Res je nekaj narobe s kriteriji, če na eni strani dobivaš nagrade, na drugi pa izgubljaš raziskovalne programe. To ne gre skupaj. Ena roka ne ve, kaj dela druga.
Ali veste, kdo so tuji ocenjevalci, ki so ocenili vaš program?
Ne, niti ne vem, ali mi bo to uspelo izvedeti. V tem primeru bi stopil v stik z njimi. Poskušal bi se normalno pogovoriti, poiskati njihove argumente, zakaj so bile ocene takšne, predstavil pa bi jim tudi svoje protiargumente, zakaj bi morale biti boljše.
Se boste pritožili na upravno sodišče zaradi ukinitve financiranja?
O tem še razmišljam. Rok za pritožbo je 30 dni. Odločba je v UKC Ljubljana prispela 11. decembra, sama odločitev pa je bila sprejeta 1. oktobra. Isti ljudje, ki so mi čestitali za Zoisovo nagrado, so takrat že morali vedeti, da je ta raziskovalni program zavrnjen.
Kakšni so bili odzivi vaših kolegov?
Dobil sem ogromno pisem podpore. Skupen imenovalec odzivov v javnosti je zgražanje nad temi absurdi, ko ena roka ne ve, kaj dela druga. Na eni strani toliko nagrad, nato pa iste institucije na drugi strani odvzamejo vir sredstev za raziskave, s katerimi si tako uspešen.
Najbolj me boli ta dvoličnost posameznih ljudi. Kar zadeva sam projekt, pa so najbolj prizadeli moje mlajše sodelavce in medicinske sestre, ki so se neodvisno od farmacevtske industrije lahko izobraževali s pomočjo tega denarja.
Čigava dvoličnost točno?
Dvoličnost odločevalcev, v tem primeru tistih na ARRS, ker so mi v zadnjih štirih letih dvakrat podelili nagrado za odličnost v znanosti in Zoisovo nagrado, po drugi strani pa mi odvzeli raziskovalni program.
Državnozborska preiskovalna komisija je ugotovila, da naj bi med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji prihajalo do kartelnih dogovarjanj ter da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih 2007-2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.
Dotakniva se še nekoliko splošnih razmer v slovenskem zdravstvu. Katere so po vašem mnenju njegove ključne težave v tem trenutku?
Ključna težava je podfinanciranje zdravstva in pomanjkanje denarja, druga pa to, da slovenska država noče prihraniti pomembne količine denarja pri nakupu medicinskega materiala. Dejansko noče tudi na drugih segmentih uveljaviti podobne strategije kot pri žilnih opornicah. Seveda se tukaj izgublja ogromno denarja, ki bi se lahko porabil več kot koristno.
Ugotavljam, da se je tudi pri uveljavljanju e-zdravstva zelo zapletlo. Veliko je administrativnih težav z naročanjem in prestavljanjem terminov.
Je zdravstveni minister Samo Fakin oseba, ki lahko kaj naredi v smeri reševanja teh težav?
Ne vem. To bo pokazal čas.
Kako konkretno bi se bilo treba rešiti zniževanja cen medicinskih pripomočkov?
Ministrstvo bi moralo postaviti referenčne cene za posamezne materiale. Te referenčne cene bi morale izhajati iz skandinavskih registrov. Če tega materiala ni mogoče kupiti prek naših distributerjev in javnih razpisov na slovenskem trgu po vsaj približno podobnih cenah, moramo izkoristiti to, da smo del enotnega evropskega trga in enake materiale kupiti ceneje na enotnem trgu. To bo seveda v perspektivi privedlo do tega, da se bodo distributerji obnašali cenovno bolj primerno.
Veliko je govora o tem, da slovensko zdravstvo obvladujejo ljudje iz ozadja, ki med drugim preprečujejo znižanje cen medicinskih pripomočkov.
Zelo preprosto. Ti ljudje bi dobili imena in priimke, če bi kriminalisti in tožilstvo sledili poti denarja pri plačilu žilnih opornic ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini.
39