Četrtek, 4. 10. 2018, 12.49
5 let, 6 mesecev
Zavod Kengurujčki sploh ni bil vrtec, vpis v register varuhov omogočila druga oseba #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,37
2
"Zavod pod tem imenom ni vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov," so sporočili z ministrstva za izobraževanje.
Ljubljanski zasebni zavod za varstvo otrok Kengurujčki, kjer so domnevno zlorabljali otroke, ni bil zasebni vrtec. Zavod pod tem imenom tudi ni vpisan v razvid javno veljavnih programov. Je pa njegov naslov naveden v registru varuhov predšolskih otrok, za opravljanje dejavnosti je soglasje leta 2015 pridobila fizična oseba Z. N., ki je imela do lanskega oktobra registrirano samostojno dejavnost na drugem naslovu.
Kot so nam še sporočili z ministrstva za izobraževanje, je omenjena fizična oseba ob vpisu v register izpolnjevala "predpisane izobrazbene pogoje o nekaznovanosti, zagotavlja pa tudi ustrezen prostor in opremo". Dodali so še, da je fizična oseba dolžna, da varstvo otrok izvaja osebno kot s. p. in ima lahko vključenih največ šest otrok.
Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkih o fizičnih osebah z dejavnostjo, je imela omenjena oseba Z. N. do lanskega oktobra registriran s. p. Beli medo, predšolska vzgoja, vendar na drugem naslovu. "Kaže, da tam te osebe ni bilo," je povedala vodja sektorja za predšolsko vzgojo na ministrstvu za izobraževanje Vida Starič Holobar.
Lastnica zasebnega zavoda Kengurujčki je sicer Branimira Vrečar. TV Slovenija je včeraj poročala, da naj bi Vrečarjeva po dogovoru opravljala le gospodinjska dela, saj za varstvo otrok in nego nima ustrezne izobrazbe, niti nima odprtega statusa samostojnega podjetnika.
VIDEO: grozljivo ravnanje - otroke prisilno zavijali v rjuhe (Opozorilo: občutljiva vsebina)
Zasebni zavod Kengurujčki je bil, sodeč po podatkih na njihovi spletni strani, ki ni več dostopna, ustanovljen leta 2011. Naslov, na katerem so opravljali dejavnost varovanja otrok, pa je na seznamu varuhov predšolskih otrok prvič omenjen leta 2015, ko je omenjena fizična oseba pridobila odločbo o varuhu.
Podatki Ajpesa medtem razkrivajo, da je bil poslovni subjekt Kengurujčki, zavod za spodbujanje kreativne vzgoje, celostnega razvoja otrok ter otroškega varstva s sedežem na Igu, vpisan že leta 2009. Lastništvo je leta 2011 prevzela Branimira Vrečar, ki je bila prve štiri mesece tudi direktorica zavoda. Nato je položaj direktorja prevzel Aleš Vrečar, leta 2015 pa ga je nasledil Gregor Vrečar.
Od Branimire in Aleša Vrečarja smo poskušali pridobiti odziv, vendar se prva ne klice ni javljala, drugi je odvrnil, da ne bo dajal izjav.
Kdo v Sloveniji lahko opravlja dejavnost varstva predšolskih otrok
V Sloveniji deluje 336 javnih vrtcev, poleg tega še 94 zasebnih. Javnega lahko ustanovijo občine, zasebnega pa pravne ali fizične osebe, ki morajo pred začetkom izvajanja programa pridobiti pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Seznam vseh zasebnih vrtcev je objavljen v razvidu izvajalcev.
Poleg zasebnih vrtcev dejavnost varstva predšolskih otrok lahko zakonito opravljajo še posamezniki, ki pridobijo status:
- zasebnega vzgojitelja,
- varuha predšolskih otrok na domu (takšen status je bil prijavljen na naslovu zavoda Kengurujčki).
Razlika med njima je v tem, da zasebni vzgojitelj izvaja program predšolske vzgoje, medtem ko varuh izvaja zgolj varstvo. Zato so tudi različni pogoji za opravljanje dejavnosti.
Na seznamu varuhov, ki je javno dostopen na spletnih straneh ministrstva, je trenutno vpisanih 335 izvajalcev. Na spletnih straneh ministrstva so na voljo tudi podatki o zasebnih vzgojiteljih. Kot zasebni vzgojitelji trenutno v Sloveniji delujejo trije.
Za morebitna dodatna pojasnila se lahko starši obrnejo tudi na ministrstvo, Sektor za predšolsko vzgojo, še poudarjajo na ministrstvu.
Varuh predšolskih otrok na domu
Kdor želi varovati otroke na domu, mora za to pridobiti ustrezen status, in sicer pod pogojem, da ima:
- končan program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo oziroma mora izpolnjevati pogoje strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja, vključno z opravljenim strokovnim izpitom.
Dejavnost lahko opravlja v:
- stanovanju eno- ali večstanovanjske stavbe, ki ima veljavno uporabno dovoljenje,
- prostorih, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za vrtce,
- prostorih poslovne stavbe, ki morajo biti prilagojeni otrokom tako, da so na voljo igralnica, sanitarije in garderoba.
Če se želita v istem objektu registrirati dva varuha, morata zagotoviti popolnoma ločeni stanovanji oziroma igralnici, samo mora biti skupina varovanih otrok manjša od števila otrok v oddelku vrtca.
Tako so pogoji opredeljeni na spletnih straneh eUprave, medtem ko jih pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca niti ne omenja.
V zasebnem zavodu Kengerujčki na Vrhovcih v Ljubljani so otroke, stare med 11 meseci in štirimi leti, da bi jih umirili in se ne bi slišal njihov jok, prisilno umirjali tako, da so jih tesno povijali v rjuhe, je poročala TV Slovenija.
Zasebni vzgojitelj
Status zasebnega vzgojitelja lahko pridobi vsak, ki izpolnjuje pogoje za delo vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja ali svetovalnega delavca v vrtcu. Ti pogoji so med drugim:
- primerna izobrazba in opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja,
- da vam ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje vzgojnovarstvene dejavnosti.
Zasebni vzgojitelji, ki s strani ministrstva pridobijo status in so vpisani v register, dejavnost predšolske vzgoje opravljajo:
- v sodelovanju z vrtci,
- samostojno kot izvajalci predšolske vzgoje otrok na domu,
- v okviru organizirane vzgojnovarstvene družine na svojem domu.
Zasebniki, ki na domu organizirajo vzgojnovarstveno skupino, to lahko opravljajo v stanovanjskih prostorih, ki so zgrajeni v skladu z normativi in standardi, predpisanimi za stanovanja. Poleg tega pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca med drugim določa tudi, da morajo biti:
- v bližini stavbe vrt, otroško igrišče, gozd ali park, do njih mora voditi varna pot;
- skupni prostori, namenjeni vsem stanovalcem, na voljo tudi otrokom v vzgojnovarstveni družini;
- vsi prostori, namenjeni dejavnosti otrok, v istem nadstropju.
En stanovanjski prostor mora biti namenjen igralnici in ločen od prostorov, ki jih uporabljajo za bivanje člani družine, vsa oprema, namenjena igralnici, pa usklajena s standardi za opremo vrtcev. Prav tako morajo biti sanitarije, namenjene otrokom, ločene od sanitarij, ki jih uporabljajo člani družine. Zaželen je tudi balkon, loža, terasa, zavarovana z ograjo.
Zasebniki, ki na domu organizirajo vzgojnovarstveno družino na svojem domu, lahko pazijo največ:
- šest otrok od 1. do 3. leta starosti,
- osem otrok od 3. leta starosti do vstopa v šolo ali
- sedem otrok v kombinirani starostni skupini.
Nadzor nad delom vrtcev izvaja inšpektorat za šolstvo.
Kdo jih nadzoruje
Nadzor nad delom vrtcev izvaja inšpektorat za šolstvo, ki je lani na podlagi pobud uvedel 752 inšpekcijskih postopkov, od tega se jih je 96 nanašalo na zasebne in javne vrtce ter 20 na varuhe predšolskih otrok. V izredne inšpekcijske postopke je bilo po vsej Sloveniji vključenih 63 vrtcev, največ v osrednji Sloveniji.
Kot je razvidno iz letnega poročila, je inšpekcijski postopek kršitev ugotovil v 49 primerih. Večina se jih nanaša na izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti in organizacijo dela.
Glede nasilja je bilo v letu 2017 uvedenih devet postopkov, v štirih od teh so ugotovili kršitve.
Na ministrstvu za izobraževanje, v okviru katerega deluje inšpektorat, sicer starše in zaposlene delavce v vrtcih pozivajo, naj o vseh domnevnih nepravilnostih obvestijo inšpekcijsko službo in dajo pobudo, da se v vrtcu opravi izredni nadzor. Inšpektor jih je dolžan obvestiti o vseh dejanjih, ki jih je izvedel v zvezi s pobudo.
2