Četrtek, 4. 10. 2018, 10.33
5 let, 6 mesecev
Surovo ravnanje z otroki: ne le otroci, tudi starši bodo potrebovali pomoč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,23
3
V ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki na Vrhovcih v Ljubljani naj bi z otroki, starimi od 11 mesecev do štiri leta, ravnali surovo in neprimerno.
Pri zelo majhnih otrocih je težje prepoznati znake, da se je z njimi dogajalo nekaj hudega, kot je to pri nekoliko starejših otrocih, ki to že projicirajo skozi igro. A tudi sicer otrok tega ne pokaže takoj, praviloma se takšne stvari dogajajo že dlje časa, preden jih otrok pokaže, pravi Ljubica Marjanovič Umek, redna profesorica za razvojno psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Opozarja na to, da bodo poleg otrok strokovno pomoč potrebovali tudi njihovi starši.
V ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki na Vrhovcih v Ljubljani naj bi z otroki, starimi od 11 mesecev do štiri leta, ravnali surovo in neprimerno. Otroke so, da se ne bi slišalo njihovega joka, umirjali z zavijanjem v rjuhe, prav tako naj bi jih prisilno hranili, je poročala TV Slovenija.
Kot je dejala Ljubica Marjanovič Umek, je to, kako so dejanja vplivala na otroke in kako bodo to pokazali pozneje, odvisno tudi od tega, koliko je bil otrok star.
Otroci potrebujejo ravno nasprotno od tega, česar so bili deležni
Pri dojenčkih in otrocih, starih okoli enega leta, je težje prepoznati znake, da se je z njim dogajalo nekaj hudega, kot pozneje, ko otroci to začnejo projicirati v igro, pravi Marjanovič-Umekova.
"Ko gredo tako majhni otroci v vrtec oziroma v takšna in drugačna varstva, je zanje bistveno to, da imajo tam možnost varne navezanosti na neko pomembno osebo. To pomeni, da takrat, ko so v čustveni stiski - na primer tudi takrat, ko bi morali zaspati, ko se morajo prehranjevati in ob podobnih rutinah - potrebujejo čustveno močan odnos. Potrebujejo točno nasprotno od tega, kakor je bilo povedano, da se je oseba do njih obnašala v tem primeru," pravi strokovnjakinja.
"Takrat otroci potrebujejo to, da jih oseba poboža, objame, pocrklja, da zaspijo, da poskusi prehranjevanje speljati kot nekaj prijetnega ali pa ga prekiniti, če ne gre. In če tega otroci ne dobijo, se vzpostavlja neka oblika tako imenovane nevarne navezanosti, ki jo otroci kažejo zelo neprepoznavno za nekega laičnega opazovalca, recimo tudi za starše, čeprav ravno starši to vidijo prej kot drugi," pravi Marjanovič-Umekova.
Gre za dolgoročne posledice, ne za nekaj, kar bi bilo mogoče popraviti s 14 dnevi varnega okolja, pravi Ljubica Marjanovič Umek.
Znaki prekinjene varne navezanosti niso takoj prepoznavni
Otroci lahko postajajo nemirni, jokajo, lahko se dodatno bojijo drugih oseb, odvračajo bližino – enkrat se denimo doma želijo stisniti k mami ali očetu, spet drugič to zavračajo.
"Ti znaki, ki niso takoj prepoznavni, kažejo, da je pri otrocih prekinjena varna navezanost. In če je prekinjena, so dojenčki oziroma malčki pozneje zelo šibki v svojem obvladovanju čustev, v vzpostavljanju socialnih odnosov. So bolj izolirani," pravi strokovnjakinja.
Gre za dolgoročne posledice, ki jih ne bi rešilo 14 dni varnega okolja
Vse to označuje kot dolgoročne posledice. "To ni nekaj, kar bi lahko rešili tako, da bi imeli otroka 14 dni doma oziroma v nekem varnem okolju in potem tega ne bi bilo več. Učinki tega so lahko časovno zelo odmaknjeni, pri čemer je zelo pomembno tudi to, koliko časa se je to dogajalo. Razlika je, ali se je to zgodilo nekajkrat, kar sicer tudi ne izključuje nekih posledic, ali pa se je to dogajalo že relativno dolgo, je to od prvega septembra ali je bilo to že prejšnja leta. Glede na to pa so lahko posledice res izredno neugodne.
Otrokom je treba poiskati strokovno pomoč
Kako z otroki, ki so doživeli zlorabo v vrtcu, ravnati naprej, je zelo odvisno od posameznega otroka, pravi Marjanovič-Umekova.
"Otroci so zelo različno opremljeni, odvisno je od njihovega temperamenta, od tega, koliko se je otrok zmožen spoprijemati z določenimi stresnimi situacijami sam. Imamo zelo občutljive in manj občutljive otroke. Smiselno bi bilo, da se starši povežejo s strokovnjaki, torej s psihologi oziroma s psihologinjami, morda kar v zdravstvenih domovih, v katere so zanesljivo vključeni oziroma kjer so ti otroci sistematično vodeni. Tam pa je treba nato za vsakega otroka preceniti, kje pravzaprav je in koliko intervencije oziroma strokovne pomoči potrebuje," svetuje strokovnjakinja.
Pomoč potrebujejo tudi njihovi starši
Opozarja, da v tem primeru pomoč potrebujejo tudi starši. "Moramo vedeti, da so tudi starši zelo različno opremljeni. Nekateri starši bodo to lažje predelali in bodo še kdaj svojega otroka zaupali v varstvo, drugi pa tega ne bodo mogli. Menim, da oboji potrebujejo najprej zelo hiter stik s strokovnjakom in nato načrt, kaj bi bilo najbolj smiselno narediti, da ne bi otroke zdaj po nepotrebnem popolnoma izolirali oziroma šli v kakšno drugo skrajnost," še dodaja.
3