Zavarovalniški agentje prežijo na upokojence

Na naše uredništvo se je obrnil sin upokojenke (ime in priimek je znano uredništvu), ki je potarnal, da so nekateri zavarovalniški agentje izkoristili naivnost, nevednost in neznanje njegove mame. Zavarovalniški agentje, ki za plačilo dobijo izključno provizijo od sklenjene pogodbe, so jo namreč z raznimi zvijačami prepričali, da je sklenila kar pet življenjskih zavarovanj. "To je koristno za vaše vnuke, za vaše otroke, ki bodo zaradi teh zavarovanj živeli boljše," so se glasili stavki posrednikov, vsak pa naj bi ponujal boljše zavarovalne pogoje od tistih, ki jih je gospa že sklenila. Zgodilo se je celo to, da je omenjena upokojenka od svoje 600 evrov visoke pokojnine za življenjska zavarovanja plačevala kar 150 evrov, ob prekinitvi pa je utrpela veliko izgubo.

Življenjska zavarovanja za najstarejše niso primerna Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije opažajo povečan obseg prodajnih praks življenjskih zavarovanj, ki ciljajo na starejšo populacijo. "Pri ZPS zagovarjamo stališče, da življenjska zavarovanja za starejše v večini primerov niso najprimernejši produkti, posebej ne, ko so jim predstavljeni kot ustrezen varčevalni instrument. Potrošniki se morajo zavedati, da varčevanje ni izključen in bistven namen zavarovanja, ampak življenjska zavarovanja služijo predvsem temu, da zagotovijo finančno varnost odvisnim družinskim članom zavarovane osebe v primeru njene smrti. Za starejše osebe so tako dejansko primernejši varčevalni produkti brez zavarovalne komponente, ki so tudi lažje razumljivi," pravi Mojca Štrucl iz slovenske potrošniške organizacije.

Namazani so z vsemi žavbami Direktor slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža se zaveda takšnih težav in, kot pravi, se skupaj z zavarovalnicami trudijo to tudi urediti. "Dejstvo je, da je večina, in sicer okoli 80 odstotkov, zavarovalnih produktov prodanih prav prek zavarovalniških agentov, ki so največkrat samozaposleni kot samostojni podjetniki. Prav ti imajo ogromen interes, da sklenejo veliko pogodb, saj s tem v obliki provizije dobijo plačilo. In prav zaradi želje po večji realizaciji največkrat ne predstavijo realnega stanja, recimo tega, da bo zavarovanec v primeru prekinitve pogodbe v treh letih po podpisu večji del sredstev izgubil. Skratka, ne povedo, kakšne so posledice. Prav tako večkrat slišimo, da ko zavarovalniški agent začne zastopati drugo zavarovalnico, uporabi svoje nekdanje stranke, ki jih obišče znova, in jim pod pretvezo boljših pogojev ponudi zavarovanje," pravi Kaluža.

Agencija v takšnih primerih nima pristojnosti ukrepati Iz Agencije za zavarovalni nadzor, ki sicer izdaja licence za zavarovalniške posrednike, pa so nam sporočili, da agencija ne presoja upravičenosti in potrebe po sklenitvi življenjskih zavarovanj, prav tako obligacijski zakonik ne omejuje števila polic tovrstnih zavarovanj. "O sklenitvi zavarovalne pogodbe odloča sklenitelj zavarovanja, ki pa lahko v skladu z zakonom pogodbo odpove v roku, ki ne sme biti krajši od 14 in ne daljši od 30 dni od dneva sklenitve zavarovalne pogodbe," pravi namestnik direktorja AZN Jernej Merhar.