Zaradi Thompsona odstopljeni Pirkovič: Prispevek je bil korekten, hoteli so mojo glavo

Pravite, da ste odstopili zaradi pritiskov. Lahko o njih poveste kaj več?
Pritiski so se začeli z aktivnim pisanjem zunanje javnosti, kar je legitimno. Nadaljevali so se z uvrstitvijo točke na sejo Programskega sveta RTV, kar je tudi legitimno, z javnimi žalitvami, linčanjem, fašistoidnimi oznakami na družbenih omrežjih, kar je tudi legitimno.

Zanimivo je, da sem odstopil zaradi vseh teh legitimnih zadev, ki so pa moralno zavržne. Sem pravnik, vem, kaj je pravno dovoljeno, kje je pa tista meja morale, ki je razumski človek ne sme prestopiti. Predvsem zato, ker me je hiša, katere del sem še vedno, v javnosti prikazala kot nekoga, ki spodbuja fašizem, da ne govorim o drugih stvareh.

Vse to se je mirno gledalo, toleriralo. Namesto da bi se uprli, da bi se kdo iz hiše oglasil, obsodil napade na mojo integriteto, so se ukvarjali s politiko. V takem nezdravem okolju je treba odstopiti. Tudi zato, da sem zaščitil tiste pokončne ljudi, ki so stali za mano in mi ščitili hrbet. Presekal sem to agonijo.

"Namesto da bi se uprli, da bi se kdo iz hiše oglasil, obsodil napade na mojo integriteto, so se ukvarjali s politiko," ob pritiskih zaradi pogovora s Thompsonom pravi Igor Pirkovič. Foto: Bojan Puhek

S kakšnim namenom ste objavili pogovor s Thompsonom?
O njem so vsi veliko pisali, nihče pa ni nič vedel. Kot papiga so ponavljali ene in iste stvari, ga etiketirali, nihče si pa ni vzel pet minut časa, da bi ga raziskal. Predvsem pa mi je kot uredniku manjkala ena stvar: da slišimo tudi besede akterja (za kogar koli bi šlo, tudi za najbolj zavržnega človeka), zaradi katerega se prepira vsa Slovenija.

Thompson je najbolj priljubljen izvajalec na Hrvaškem, a ne daje intervjujev. Nam ga je uspelo dobiti in to je velik novinarski dosežek.

Imeli smo intervjuje s Hugom Chavezom, z Metodom Trobcem, CNN je delala intervjuje s Castrom, Arafatom in tako naprej. Mislim, da je velik novinarski dosežek, da dobiš pred mikrofon nekoga, ki je tako razvpit kot Thompson. Moj edini pogoj njegovim predstavnikom je bil, da ga bom vprašal čisto vse. Če je kdo mislil, da bo to promocija pred koncertom, se je motil. Thompson je v to privolil in odpravili smo se v Zagreb.

Z intervjujem nam je uspelo zato, ker sem slišal, da daje intervjuje samo nacionalnim medijem, ki zagotavljajo določeno mero verodostojnosti. Šel sem zaradi izključnega namena interesa javnosti. Zavezani smo svojim gledalcem, ki imajo pravico izvedeti vse.

Pripravil sem se in delo opravil verodostojno, nemanipulativno, zelo korektno sem ga predstavil. Prispevek ni sporen.

"V demokratični državi je izražanje mnenj, pogledov in načel neproblematično. Očitno v Sloveniji ni tako." Foto: Urška Makovec

Pa vendar vam očitajo prav nekorektnost, pristranskost, neverodostojnost.
To mi očitajo, ker niso gledali prispevka. Zdrav človek, ki si ga je ogledal, mi tega ne more očitati. Očitno so brali Večer in Mladino. Vse te pozivam, naj si prispevek ogledajo.

Kaj si predstavljate s pojmom nepristranskosti?
Šlo je za obliko intervjuja. Pri tem ne smem manipulirati v montaži, ne jemati stvari iz konteksta. Nikakor pa to ne pomeni – kot nekateri pravijo –, da moram na njegove izjave prilepiti še druga mnenja.

To je bil intervju. Če bi dodal druga mnenja, se vprašam, kakšna mnenja. Mnenja, ki podpirajo Thompsona, ali tista, ki ga ne podpirajo? Šele takrat bi se začela manipulacija. Thompson je bil pred mikrofonom. Ena na ena. Slišali smo njegovo mnenje. V demokratični državi je izražanje mnenj, pogledov in načel neproblematično. Očitno v Sloveniji ni tako.

Kot odziv je urednica dnevnoinformativnih oddaj takoj napovedala "uravnoteževanje" v Odmevih.

Govori se, da sem v tem intervjuju branil Thompsona, da je bil to dobrohoten, prijazen pogovor. Ni bil prijazen, bil pa je spoštljiv. Do vsakega sogovornika sem spoštljiv in korekten.

Uravnoteženje je izraz, ki daje prostor manipulacijam. Kako naj intervju uravnotežimo? Naj dodamo neko drugo mnenje, ki bo to potrdilo ali zanikalo?

Očitajo, da nisem našel vseh posnetkov. Jaz nisem policija, organ pregona. Oni morajo preganjati morebitne nepravilnosti.

Delal sem že intervjuje s številnimi spornimi ali nespornimi ljudmi, a vedno po istih načelih. Novinarska merila – verodostojnost in podobna, pa lahko razlagaš, kot želiš. Dobil sem tudi mnenja, da sem bil do Thompsona prestrog, da sem ga preveč spraševal o drugi svetovni vojni, čeprav je glasbenik.

Preberite še:

• Kdo nam je ugrabil javno RTV, ki jo še vedno plačujemo?
• Programski svetniki RTVS želijo zamenjati Marka Fillija
• Kdo zapira seje programskega sveta RTV, ki ga vi plačujete

Kakšna je bila gledanost pogovora s Thompsonom?
Zelo visoka. V zvezi s tem prispevkom nismo prejeli nobenega popravka, nobenega pisma gledalcev. Pri tistih, katerim smo zavezani – to je javnost, ni bilo težav. Težava je bila, da je bil pogrom potem organiziran in da so očitno hoteli mojo glavo.

Zdi se, da politiko RTV narekujejo nekateri programski svetniki, ne pa javnost. Mi smo zavezani javnosti, ne pa posameznim zelo agresivnim svetnikom. Po objavi je bilo napeto, histerično stanje, hiša pa se temu ni uprla, ampak sem ostal sam. Gre za pogrom, vprašanje je samo, ali zdržiš ali ne. Če nisi močna osebnost, ima to lahko hude posledice. To niso nedolžne stvari.

Je pa res, da sem imel veliko podpore, a se ni slišala. Velika večina kolegov mi izraža solidarnost. Zelo sem hvaležen tistim, ki so mi tudi v najhujših dneh stali ob strani. Tudi zaradi njih sem to tako razrešil.

Težava pa je, da smo prišli do takega stanja, da se bojijo javno povedati, da to, kar se dogaja, ni v redu. To je zelo skrb zbujajoče, to je hujše od vsega. Ozračje je tako, da ni dobro govoriti drugače kot večina. To je žalostno.

Pirkovič trdi, da je intervju s Thompsonom opravil zato, ker so vsi o njem ponavljali eno in isto, nihče pa se za mnenje ni obrnil neposredno nanj. Foto: STA ,

RTV je javna ustanova za vse državljane, ki naj bi bila pluralna. Prej ste omenili celo diktatorje, s katerimi je RTV opravila pogovor, a to očitno nikogar ni motilo. Zakaj je zdaj sporen neki hrvaški glasbenik?

Novinar obvešča javnost, to je vse. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil novinar še kaj drugega, v osemdesetih ne več – ta so bila že bolj demokratična.

Če so pa iz mene hoteli izvleči, da bom Thomsona prikazal kot pošast, to ni bil moj namen, to bi bila manipulacija. Ljudje niso tako neumni, da si ne bi mogli iz njegovih odgovorov, iz mojega prispevka ustvariti mnenja. Predstaviti moramo gola dejstva. V tem primeru so bila dejstva o tem, kaj si Thompson misli o nekaterih temah.

Naslednji teden smo imeli Svetlano Makarovič z rdečo zvezdo, kar ni bilo najbolj posrečeno, ampak nisem posegal v novinarsko avtonomijo. V duhu svobode izražanja je tudi to pravilno.

Bora Džordžević je pred božičem 2016 igral v največjem slovenskem kulturnem hramu, v Gallusovi dvorani, hotel sem iti na njegov koncert. Bodimo pošteni – Džordžević je ponosen četnik, dokumentirano, bil je okronan za četniškega vojvodo. V redu, iz tega ne delam težav.

Treba se je odločiti, za koga standardi veljajo.

Kako vidite svoje nadaljnje delo v tej hiši?
V skladu s pogodbo so mi dodelili druge delovne obveznosti skupaj z odgovorno urednico Jadranko Rebernik, ki je bila v tem primeru zelo korektna. Imam veliko dela.

Večina v hiši je na moji strani, zdaj me pozdravljajo ljudje, s katerimi prej nisem imel stika. Iz tega človek izide kot zmagovalec. Brez tega uvida tu ne bi mogel več delati. Tako pa vidim, da je velika večina pozitivna. Le bojijo se, a jih v tem razumem. Zaradi teh se splača vztrajati.

"Večina v hiši je na moji strani, zdaj me pozdravljajo ljudje, s katerimi prej nisem imel stika. Iz tega človek izide kot zmagovalec," pravi zdaj že nekdanji urednik Tednika. Foto: Urška Makovec

Kako gledate na trend, da se vsakogar, ki misli drugače kot večina, označi za fašista, kot so vas?
S tem, ko s prstom kažejo na druge, govorijo o zrcalni sliki samih sebe. Smilijo se mi. Moliti je treba za te ljudi, da jih preprosto sreča pamet.

Ste tudi glasbenik. Kakšno je vaše mnenje o Thompsonovi glasbi?
Nalezljiva, dobra komercialna glasba, ki takoj pritegne množico. Sporočilna glasba. To, kar ljudje želijo slišati. Thompson je absolutno komercialni projekt. Na koncu je pomembno samo eno – koliko ljudi s svojim delom prepričaš.

Sem pa začel Thompsona zdaj malo bolj spoznavati. Nekatere stvari so mi kar všeč.

Marsikdo pa mu očita sovraštvo.
Preden kdo kritizira, mora poslušati njegovo glasbo. Tako kot je treba pogledati moj prispevek, je treba poslušati njegovo glasbo.

V vaših pesmih je veliko domoljubja. Se v tem v Thomsonovih pesmih najdete?
On opisuje hrvaško stvarnost, jaz slovensko. Ne verjamem, da je na kakšni bencinski črpalki v Karlovcu ali v Vukovarju komplet 50 slovenskih ali srbskih zgoščenk, kot je to na primer na črpalki v Trebnjem. Ne najdeš niti ene slovenske. V tem je Hrvaška drugačna od Slovenije.

Sem močan avtor domoljubnih pesmi, izdal sem tudi dve zbirki. Moje pesmi v Sloveniji prepevajo Ansambel Lojzeta Slaka, Igor in Zlati zvoki, Nuša Derenda in drugi.

Kje je za vas meja med domoljubjem in nacionalizmom?
Domoljubje ne pomeni odsotnosti odprtosti do preostalih narodov. Pomeni poudarjanje lastnih vrednot, pri čemer ostajajo odprta vrata tudi do vsega lepega na tujem. Nacionalizem je pa izključevanje tujega.

Domoljubje je nekaj pozitivnega. Mislim, da bi slovensko mladino zelo prosvetlili, če bi ji brali mojo pesem Beseda slovenska ali katero drugo. Morda bi se zmanjšal beg možganov v tujino, ki ga zdajšnja oblast tako aktivno povzroča.