Četrtek, 16. 2. 2017, 10.20
7 let, 1 mesec
Iz arhiva: Potrjena novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Zaradi otrok spopad v Cerarjevi koaliciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,30
8
Medtem ko je vlada danes potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja smo iz arhiva izbrskali članek, v katerem smo soočili zagovornika in nasprotnika izenačitve financiranja. Šolski sindikalist Branimir Štrukelj meni, da v resnici ne gre za izenačitev, ampak za favoriziranje zasebnih šol. Psiholog Blaž Vodopivec pa poudarja, da je javno veljaven šolski program opredeljen v zakonih in drugih predpisih in je za vse enak.
Za novelo, s katero vlada uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva, so glasovali ministri iz vrst SMC in DeSUS, trije ministri SD so glasovali proti.
Cerarjeva vlada bi morala o spremembi zakona odločati že 16. februarja letos, vendar se to ni zgodilo. Obravnavno predloga so prekinili, ker še ni bil koalicijsko usklajen. Izenačitvi financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol so tedaj namreč ostro nasprotovali predvsem v SD, pomisleke pa so imeli tudi v stranki DeSUS.
Osnutek novele sicer določa, da država zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, zagotavlja enako količino denarja kot javnim šolam. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno.
Na vprašanje, ali bodo vztrajali pri obstoječem predlogu, le da bo ta nekoliko spremenjen, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič odgovarja, da je "ustavna odločba povedala svoje".
A glede na to, da se koalicijska nesoglasja pojavljajo ravno okoli bistvene rešitve predloga, torej okoli odstotka financiranja zasebnih osnovnih šol, je povedala le, da je to koalicijska tema, ki jo je "potrebno usklajevati naprej."
Preberite še:
"Zasebno šolstvo pozitivno vpliva tudi na javno šolstvo"
Kdo se boji zasebnih šol?
Proti izenačitvi financiranja:
"V resnici ne gre za izenačitev, ampak za favoriziranje zasebnih šol."
Šolski sindikalist Branimir Štrukelj:"Mi izenačitve financiranja javnih in zasebnih šol ne podpiramo, ker v resnici ne gre za izenačitev, ampak za favoriziranje zasebnih šol. Glede na to, da bi se programe tako zasebnih kot javnih osnovnih šol financiralo stoodstotno, to pomeni, da se izenačujejo stroški, s čimer se zasebne šole postavljajo v boljši, bolj privilegiran položaj in bodo imele več možnosti za boljšo opremo in boljše pogoje, saj jim ostane še možnost, da starši plačujejo šolnino. Te možnosti javne šole nimajo. Hkrati imajo zasebne šole še drugega financerja, to je ustanovitelj, ki lahko še dodatno izboljša pogoje. V tej situaciji se bo pokazalo, da so javne šole v slabšem položaju in bodo težje dosegale rezultate, ker njihovi materialni pogoji ne bodo tako dobri kot v zasebnih šolah."
Za izenačitev financiranja:
"Naše osnovno in srednje šolstvo je razmeroma kakovostno, malo več konkurence in proste izbire pa ga lahko samo še spodbudi."
Blaž Vodopivec, psiholog in finančni analitik:
"Mislim, da je prav, da se tak zakon sprejme. Javni program mora financirati država ne glede na to, kakšno je lastništvo izvajalca. Prav je tudi, da se država drži ustave, kakor jo interpretira ustavno sodišče. Ustava namreč prepoveduje neutemeljeno diskriminacijo. Javno veljaven šolski program je opredeljen v zakonih in drugih predpisih in je za vse enak. Nekoliko anahronistično je a priori pričakovati, da bo država organizirala neko dejavnost bolje kot zasebni sektor. Zgodovinske izkušnje nas učijo, da to ne drži. Sicer je naše osnovno in srednje šolstvo razmeroma kakovostno, malo več konkurence in proste izbire pa ga lahko samo še spodbudi."
8