Sreda, 26. 10. 2022, 8.07
1 leto, 6 mesecev
Zaradi odstopa od pogodbe za postavitev ograje na meji izvajalcu del grozi stečaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
16
Prvotno je bilo predvideno, da se bo prvo polovico od predvidenih 50 kilometrov ograje postavilo v letu 2021, drugo pa v letu 2022.
Družba Maxi Bau in njen podizvajalec Legi-SGS sta zaradi odločitve ministrstva za notranje zadeve, da opusti postavitev ograje na meji s Hrvaško, utrpela najmanj 1,8 milijona evrov škode, so v torek povedali predstavniki obeh podjetij. Dodali so, da naročnik plačila škode ne sprejema, zaradi česar družbi grozi stečaj. Ministrstvo je vse njihove očitke zavrnilo, družbi pa pravita, da sta ministrstvo za notranje zadeve in vlada Roberta Goloba kršili določitve pogodbe.
Družba Maxi Bau s sedežem v Miklavžu na Dravskem polju je bila skupaj s srbskim podjetjem Legi-SGS in njegovo slovensko podružnico izbrana na javnem razpisu za dobavo in postavitev začasnih tehničnih ovir na meji med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je pripravila vlada Marjana Šarca. Pogodba je bila podpisana 10. septembra lani, torej v času vlade Janeza Janše, vrednost pogodbenih del pa je bila dogovorjena v višini 4,4 milijona evrov.
Podjetje izdelalo toliko ograje, kot je določala pogodba
Kot je povedal direktor podjetja Legi-SGS Sebastijan Babić, je bilo prvotno predvideno, da se bo prvo polovico od predvidenih 50 kilometrov ograje postavilo v letu 2021, drugo pa v letu 2022, a se je izvedba zamaknila v november, saj je morala Slovenska vojska pred tem odstraniti dovolj žičnate ograje, da je lahko izvajalec nemoteno začel postavljati panelno ograjo. Januarja letos so od ministrstva tudi prejeli navodila, koliko ograje morajo postaviti dnevno, in sicer od 150 do 250 metrov.
Zaradi zamika pri začetku izvedbe del je podjetje Legi-SGS izdelalo celotnih 50 kilometrov panelne ograje, kot je določala pogodba, do junija letos pa je bilo postavljenih 37 kilometrov ograje, je dejal Babić. Pri tem gre za panelno ograjo s specifičnimi tehničnimi zahtevami, ki ni namenjena prodaji na trgu, so poudarili na torkovi novinarski konferenci.
Družbi zaradi nastale škode grozi stečaj
Dinamika del je bila izjemno hitra, saj je notranje ministrstvo ves čas trajanja 12-mesečnega pogodbenega razmerja izvajalca prosilo, da dela čim prej konča, ker se povečuje prehod migrantov, je ob tem pojasnila odvetnica in pooblaščenka podjetja Maxi Bau Nina Bojović.
Družba je nato 8. junija letos, po nastopu vlade Roberta Goloba, prejela obvestilo notranjega ministrstva, da naročnik nima več potreb po postavitvi in naročanju dodatnih postavitev tehničnih ovir. Zaradi nenadne in nepričakovane odločitve škodo v podjetju Maksi Bau in podizvajalcu Legi-SGS ocenjujejo na najmanj 1,8 milijona evrov. "Gre za škodo, ki je naše podjetje ne more prenesti, in družbi zaradi tega grozi tudi stečaj," je opozorila Bojovićeva.
Izpolnitev pogodbe je postala nemogoča
Naročnik je družbi predlagal, da sklene sporazum o razveljavitvi pogodbe. V Maxi Bauu v to niso privolili in po pojasnilih Bojovićeve je bila 16. junija izvedena primopredaja izvedenih del, na meji se je tudi fotografiral ves material, ki je bil predviden za postavitev na trasi, ki spada pod območje Policijske uprave Celje. Dobavljeni material je trenutno na mejnem prehodu Imeno.
"Ko so na ministrstvu ugotovili, da od pogodbe ne morejo kar tako odstopiti, ker gre za javno naročilo, so spremenili taktiko in 4. julija poslali dopis, da pogodba ostaja veljavna, da pa potrebe po panelni ograji ni več," je povedala. Če se bo spet pojavila potreba po ograji, bo naročnik to sporočil izvajalcu 14 dni vnaprej. Štiri dni zatem je vlada sprejela sklep, da se ograje ne bo več postavljalo oz. se jo bo odstranjevalo. Dopis s 4. julija je tako postal brezpredmeten, saj je postala izpolnitev pogodbe nemogoča, je opozorila.
Neuspešna pogajanja med družbo in ministrstvom
Začela so se ponovna pogajanja med družbo in ministrstvom, ki pa so bila neuspešna. Ministrstvo namreč ni pripravljeno na plačilo materiala ali izgubljenega dobička. Na ministrstvu za notranje zadeve so vse navedeno zavrnili. "Ves čas pogodbenega razmerja smo korektno izpolnjevali pogodbo," so zapisali in dodali, da niso seznanjeni s tem, da bi Maxi Bau na državno odvetništvo vložil kakršenkoli zahtevek, kamor so ga po tem, ko so ocenili, da sporazumen dogovor ni mogoč, napotili.
"Javno naročilo je bilo oddano v skupni okvirni vrednosti 5,37 milijona evrov z DDV z možnostjo povečanja za največ 30 odstotkov, in sicer za obdobje od sklenitve pogodbe 10. septembra 2021 do 10. novembra letos. Pogodba določa, da ministrstvo kot naročnik ni obvezano porabiti celotne okvirne vrednosti sredstev, ampak le toliko, kolikor je zaporednih naročil," so poudarili.
Zagotovili so, da so poravnali vse račune za naročen, vgrajen in prevzet material, kot je določala pogodba. "Tako je podjetje v osmih mesecih od sklenitve pogodbe do 30. maja letos dobilo izplačanih 3,93 milijona evrov z DDV," so dodali.
Na podlagi vladne odločitve nato ministrstvo ni več naročalo materiala po navedeni pogodbi, kar je v skladu s pogodbenimi določili, so zatrdili. Maxi Bau je ministrstvo obvestil, da mu je nastala gospodarska škoda, česar pa ni podkrepil z dejstvi ali dokazi. Ima pa ministrstvo do podjetja še terjatev v višini 273.772 evrov z DDV, ki jo bodo izterjali prek državnega odvetništva, so še navedli.
Ministrstvo za notranje zadeve in vlada Roberta Goloba naj bi kršila pogodbena določila
Na navedbe ministrstva za notranje zadeve sta se odzvali tudi družbi, pristojni za izvajanje del. Njihov odgovor objavljamo v celoti.
"Glede na včerajšnje odzive javnosti, družbi Maxi Bau d.o.o. in Legi – SGS d.o.o. izpostavljata, da ne želita biti orodji za politično obračunavanje. Z dnem nastopa Vlade RS, ki jo vodi dr. Robert Golob, je bil izvajalec obveščen o reorganizaciji in o postopku dodelitve novega skrbnika, MNZ je pričel kršiti pogodbena določila, saj ni izvedel mesečni prevzem izvedenih del v roku, izvajalec pa ni mogel izstaviti mesečne situacije, prišlo je do izpada dohodka na strani izvajalca. Pogodbo je torej pričela kršiti Vlada RS dr. Roberta Goloba.
Odgovor MNZ-ja ni nobeno presenečenje za izvajalca. Gre za "modus operandi" tega ministrstva, ki s svojim načinom dela izgublja vso svojo verodostojnost. Glede na to, da je MNZ prekinil dela z dopisom z dne 8. 6. 2022 ter ponudil sklenitev sporazuma za razveljavitev pogodbe, se postavljata dve vprašanji: zakaj prekiniti dela in zakaj razveljaviti pogodbo, če ni bilo nič naročeno, kot sedaj vztraja MNZ? Če izvajalca prekineš sredi izvajanja del na trasi PU Celje, kamor je izvajalec pripeljal celoten material za postavitev trase, si tega izvajalec prav gotovo ni sam izmislil in delal na trasi prostovoljno, ampak ga je prav zagotovo nekdo tja napotil. Izvajalec je bil prekinjen sredi izvajanja del, na terenu je pustil ves material in gole stebre, brez ograje (kot izkazujejo slike). Nesporno dejstvo je, da izvajalec Maxi Bau d.o.o skupaj z dobaviteljem in postavljalcem panelne ograje LEGI SGS d.o.o. ni zaželjen, saj je vedno najcenejši in ima eden redkih potrebne reference za primeren material. MNZ je nesporno naročil celotno vrednost po pogodbi, kar izkazuje medijem že predložen plan prevzemov izvedenih del za celotnih 50 km ograje s strani skrbnika pogodbe. Pogodba je v 4. členu zahtevala, da naročnik za vsako posamezno naročilo poda pisno naročilo po e-pošti. Ker je bilo podano zgolj eno naročilo za vseh 50 km, izvajalec na svoj e-poštni predal ni prejel nobenega posameznega naročila, ampak zgolj eno za celoto. Izvajalec je podal MNZ-ju tri predloge rešitev ter dodatno specifikacijo zahtevka, pa MNZ še vedno vztraja, da izvajalec ni zadostil dokaznemu bremenu, čeprav sami razpolagajo s celotno dokumentacijo (gre pa za zares preprosto matematično operacijo, ki jo je potrebno izvesti na način, da se sešteje že zaračunana dela in porabljen material, znesek pa se odšteje od količin, ki so navedene v ponudbenem predračunu, ki je bil del ponudbe izvajalca). Pri tem je potrebno poudariti, da so predstavniki MNZ-ja ob količinskem in kvalitetnem prevzemu popisali celoten material, ki je bil na meji.
Na drugi strani pa izvajalec, ki je bil izbran na razpisu za vzdrževanje ograj na meji, nima prekinjene pogodbe (čeprav obstaja sklep Vlade RS o odstranitvi ograje), ampak je celo dosegel aneks za povišanje pogodbene vrednosti.
Ministrica Bobnarjeva je ob nastopu funkcije poudarila, da bo sprejemala odločitve na podlagi stroke in civilne iniciative ter nikakor ne politike. Pri odločitvi glede ograje ni bilo izdelano varnostno poročilo, kot so lažno prikazovali v medijih, župani obmejnih občin pa so bili sklicani po sprejetem sklepu Vlade RS. MNZ je objavil tri razpise, enega za potrebe najema šotorov zaradi povečanja števila migrantov, drugega za odstranitev ograje, tretjega za odkup ograje. Zanimivo je, da je razpis za odstranitev ograje zahteval od izvajalca, da predloži dokazilo o odstranjenem materialu z deponije – kako potem izpeljati razpis s prodajo, če je bil material odvržen na deponijo. Razpis za odstranitev ograje je bil nato razveljavljen, ker je ponudnik ponudil previsoko ceno. Razpis za odkup ograje pa nemogoč po naravi stvari. Kot rečeno, "modus operandi" poslovanja MNZ.
Ministrstvo za notranje zadeve ni pogodbi zvesta stranka. Ljudje, ki danes odgovarjajo z ministrstva, niso bili prisotni tekom podpisa pogodbe in tekom izvajanja del."
16