Petek, 11. 3. 2022, 22.04
2 leti, 1 mesec
Zaradi intervjuja za Siol.net Miodrag Đorđević in Damijan Florjančič nad Jana Zobca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,82
103
"Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in podpredsednik Miodrag Đorđević sta me etični komisiji sodnega sveta ovadila in zahtevata mojo obsodbo za javno izrečeno pravno stališče, ki ni nič drugega kot ponovitev stališča, ki ga je to isto sodišče, najvišje sodišče v državi, sprejelo v dveh odločbah, od katerih do zdaj ni odstopilo," poudarja vrhovni sodnik Jan Zobec.
Podpredsednika vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič sta na komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu zaradi intervjuja za Siol.net podala pobudo za sprejem načelnega mnenja o ravnanju vrhovnega sodnika Jana Zobca. Komisija je njuno pobudo sprejela v obravnavo. "Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega," je zadevo komentiral Zobec.
"Dvomi se vlečejo še naprej, saj enega papirja Branko Masleša ni pokazal, in sicer potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu po zakonu o pravosodnem izpitu Republike Slovenije. Ta papir bi moral predložiti, pa ga ni," nam je v intervjuju v začetku februarja povedal vrhovni sodnik Jan Zobec in dodal: "Branko Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. Njemu so kot stranki celo v lastni zadevi vrata na vrhovno sodišče zaprta. On, ki niti v svojem imenu ne bi mogel vložiti pravnega sredstva na vrhovno sodišče, je hkrati vrhovni sodnik, ki odloča o teh pravnih sredstvih."
Đorđević in Florjančič menita, da gre pri Zobčevih izjavah za vprašanje etičnosti javnega izražanja sodnikov o kolegih in posledično za vprašanje varovanja ugleda sodstva, hkrati pa gre po njunem mnenju za vprašanje, ali takšen način komunikacije z neposrednim naslavljanjem medijev ustreza smernicam za medsebojno komunikacijo in javno izražanje sodnikov o delovanju sodstva. Kot sta zapisala, se namreč od sodnika pričakuje, da v kritičnem dialogu glede vprašanj o delovanju sodstva izkaže primerno lojalnost, zadržanost in diskretnost do kolegov sodnikov in njihovega dela.
Zobec: Česa takega zgodovina civiliziranega sveta ne pomni
"Predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča sta me etični komisiji sodnega sveta ovadila in zahtevata mojo obsodbo za javno izrečeno pravno stališče, ki ni nič drugega kot ponovitev stališča, ki ga je to isto sodišče, najvišje sodišče v državi, sprejelo v dveh odločbah, od katerih do zdaj ni odstopilo. Ker pa to stališče ni v skladu s trenutnimi interesi, tistega, ki ga je izrekel, ovadita etični komisiji in zahtevata obsodbo. Namesto moči argumenta torej argument moči. In to na najbolj brutalen in na samo srčiko ideje vladavine prava razgrajujoč način. Česa takega zgodovina civiliziranega sveta ne pomni. Vsaj jaz česa podobnega ne pomnim," je zadevo komentiral Zobec in dodal:
"V kontekstu agresije totalitarne avtokracije na demokratično sosednjo državo dobi njuno ravnanje zastrašujoče razsežnosti. Ne samo sodnicam in sodnikom, slehernemu demokratično naravnanemu in razmišljujočemu državljanu bi morali zazvoniti vsi alarmi. Celotna politika, leva in desna, bi se morala temu odločno upreti. Po drugi strani pa to ravnanje samo potrjuje to, na kar nekateri pravniki že dolgo opozarjamo, in sicer avtokratskost vodstvene strukture slovenskega sodstva in stopnjevanje te avtoritarnosti. Ob vsem tem sem kljub temu optimist, saj bodo ob tem tudi dvomljivci spoznali, da neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega. Upam, da zardevajo vsi, ki so jo izvolili ali potrdili na sodnem svetu, v državnem zboru ali še kje drugje."
Bo moral Zobec odpovedati predavanje?
Zobec je etični komisiji sem zastavil vprašanje, ali sme, glede na Florjančičevo in Đorđevićevo stališče, sploh izvesti predavanje na sodniški šoli, kjer namerava prihodnji mesec predavati prav o temi, zaradi katere ga omenjena preganjata.
"Vprašanje je, ali ima sodnik pravico do drugačnega pravnega stališča, kot je zavzeto v neobrazloženi trditvi predlagateljev. Ali moram napovedano predavanje odpovedati in o tem obvestiti organizatorja šole, prijavljene udeležence, predvsem pa respondenta, ki bo po vzoru predavanj iz tujine zavzel in predstavil nasprotno stališče od mojega. Vprašanje je tudi, ali lahko na tem argumentu, ki naj bi bil sporen, čeprav ga je zavzelo vrhovno sodišče, gradim nadaljnje argumente in ali lahko to stališče preverim s testom, ki ga je razvilo Evropsko stališče za človekove pravice glede varstva pravice do sojenja pred z zakonom ustanovljenim sodiščem. Na vse to upam, da mi bodo odgovorili čim prej, saj se sodniška šola začne že naslednji mesec," je pojasnil Zobec.
Spodaj lahko preberete dopis, ki ga je v zvezi s tem Zobec poslal etični komisiji pri sodnem svetu:
Pobudo Đorđevića in Florjančiča pa lahko v celoti preberete spodaj:
103