Nedelja, 24. 9. 2017, 12.47
7 let, 2 meseca
Zakaj je Slovenija bogata, Balkan pa reven
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,43
15
Zakaj so nekatere države bogate, druge pa revne. In zakaj je Slovenija, čeprav ne spada med najbogatejše evropske države, del bogatega sveta.
Slovenija je država, ki je na lestvici Svetovne banke za leto 2016 glede višine bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca med 178 državami na 32. mestu.
- Zakaj je Slovenija bogatejša od Hrvaške
- Melania je Slovenijo z Balkana potegnila nazaj v Evropo
- Je bila Slovenija nekoč bogata kot Avstrija?
- Zakaj je Slovenija še vedno bogatejša od Češke
Če bi upoštevali samo evropske države na lestvici, je Slovenija na 19. mestu. Še vedno zaostaja za zahodnimi državami, a je po drugi strani še vedno najbogatejša med tako imenovanimi nekdanjimi komunističnimi državami.
Češka nas še vedno ni dohitela
Naša najbližja zasledovalka v tej skupini evropskih držav je še vedno Češka.
- Slovenski BDP na prebivalca: 17.683 evrov
- Češki BDP na prebivalca: 15.162 evrov
Češka je glede na BDP na prebivalca Sloveniji stalno za petami.
Balkan je še vedno revni del Evrope
Slovenije je tudi še vedno precej bogatejša od držav, ki ležijo v jugovzhodni Evropi in s katerimi je bila velik del 20. stoletja v okviru skupne jugoslovanske države.
- Hrvaški BDP na prebivalca: 10.036 evrov
- Črnogorski BDP na prebivalca: 5.562 evrov
- Srbski BDP na prebivalca: 4.447 evrov
- Makedonski BDP na prebivalca: 4.421 evrov
- Bosansko-hercegovski BDP na prebivalca: 3.908 evrov
- Kosovski BDP na prebivalca: 3.039 evrov
Velik del razlogov za tako velik razkorak v bogastvu med bogatim delom evropske celine (v katerega spada tudi srednjeevropska Slovenija) in balkanskimi državami ima zelo globoke korenine.
Škot Adam Smith je eden od najbolj slovečih in znanih ekonomistov ter velja za očeta ekonomskega liberalizma. Smith je v svoji znani knjigi Bogastvo narodov poudaril, da je bogastvo naroda odvisno predvsem od dveh dejavnikov. Od izurjenosti in spretnosti delovne sile (torej razvitosti izobraževanja in tehnologije, op. p.) ter od razmerja med številom ljudi, ki opravljajo koristno delo (mislil je predvsem na industrijo, obrtništvo, kmetijstvo, op. p.), in tistimi, ki se preživljajo drugače.
Znanstvena revolucija je temelj razvoja in bogastva
Evropski vzpon k bogastvu se je začel po letu 1500. Če je bila do takrat krščanska Evropa po svoje dokaj nepomembno obrobje Evroazije, se je na krilih znanstvene revolucije začel njen nesluten razvoj.
Od vseh najpomembnejših svetovnih znanstvenih dosežkov (bilo jih je okoli 369) se jih je kar 38 odstotkov zgodilo od začetka reformacije do francoske revolucije (1530 do 1789).
Magični šesterokotnik, katerega del smo bili tudi Slovenci
Zaporedje teh intelektualnih inovacij je rodilo sodobno anatomijo, astronomijo, biologijo, kemijo, geologijo, geometrijo, matematiko, mehaniko in fiziko.
Znanstvena revolucija je bila evrocentrična. Okoli 80 odstotkov ključnih akterjev je bilo rojenih znotraj šesterokotnika, ki ga omejujejo Glasgow, Köbenhavn, Krakov, Neapelj, Marseille in Plymouth, skoraj vsi drugi pa od tega področja niso bili oddaljeni več kot 200 kilometrov. (vir: Charles Murray, Human Accomplishment).
Znanstvena revolucija v Evropi.
Znotraj omenjenega šesterokotnika smo v okviru Habsburške monarhije živeli tudi Slovenci. Na drugi strani je bila večina zdajšnjih balkanskih držav del Otomanskega cesarstva, ki je bilo sovražno napredku in razvoju znanosti ter je zato začelo vse bolj nazadovati.
Industrijska revolucija in vzlet
Nekaj stoletij po začetku evropske znanstvene revolucije je razliko med bogato in revno Evropo še bolj poudarila industrijska revolucija, ki se je začela v 18. stoletju v Veliki Britaniji.
Države, ki so po britanskem zgledu v 19. stoletju začele razvijati industrijo, so doživele tako imenovani vzlet (ang. take-off) in postale del gospodarsko razvite in uspešne Evrope oziroma del razvitega sveta.
Avstrijsko cesarstvo leta 1855.
Habsburška monarhija in industrializacija
Del te razvite Evrope in sveta je postala deloma tudi Habsburška monarhija. Razvijati so se začeli zlasti avstrijski deli monarhije, medtem ko industrializacija v ogrskem delu ni bila tako močna.
Slovensko ozemlje, če odštejemo Prekmurje oziroma ogrske Slovence, je bilo del razvitejše avstrijske polovice. Pomemben kazalec razvitosti je bila stopnja pismenosti.
Slovenci med najbolj pismenimi narodi
Pred prvo svetovno vojno so Slovenci po pismenosti v monarhiji zaostajali samo za Nemci, Čehi in Italijani. Preostali narodi v dvojni monarhiji (Poljaki, Madžari, Slovaki, Hrvati, Srbi, Romuni … ) so imeli večjo stopnjo nepismenosti.
Delež nepismenosti med Slovenci bi bil še manjši, če ne bi bilo ponemčevalnih pritiskov na Koroškem in italijanizacije v slovenski Istri. Med koroškimi Slovenci je bilo tako pred prvo svetovno vojno nepismenih kar 23 odstotkov, med Slovenci na Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Goriškem in v Trstu pa med 11 do 15 odstotkov (vir: Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države).
Zdajšnje države, kot so BiH, Albanija, Kosovo, Makedonija, Bolgarija, Srbija, Črna gora in Romunija, ki so bile nekoč stoletja dolgo del Otomanskega cesarstva, zdaj spadajo v skupino najrevnejših evropskih držav.
Slabotna industrializacija in izseljevanje
Slabše je šlo slovenskim deželam pri industrializaciji. Ta slovenskega ozemlja sicer ni zaobšla, a ni bila tako močna kot v najbolj razvitih delih monarhije (Spodnja in Zgornja Avstrija, Češka …). Tudi med drugim zaradi slabo razvitega železniškega omrežja.
Posledica slabotnejše industrializacije je bilo veliko izseljevanje Slovencev čez lužo v ZDA od druge polovice 19. stoletja naprej, zaradi česar se je manjšal delež Slovencev na slovenskem narodnem ozemlju, ki ga je velikonemška politika videla kot nemški most do Jadrana.
Kako smo Slovenci preživeli rop stoletja
Po prvi svetovni vojni bilo slovensko ozemlje dobesedno razkosano na štiri dele (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Avstrija, Italija in Madžarska). V Kraljevini SHS se je že kmalu začelo finančno izžemanje Slovencev.
Z menjalnim razmerjem med krono in (srbskim) dinarjem, ki je bilo v korist manj razvitega juga nove države, je slovensko prebivalstvo po prvi svetovni vojni izgubilo 80 odstotkov vrednosti svojih prihrankov.
Zemljevid popisa nepismenosti v Jugoslaviji leta 1931: slovenski del države je obarvan popolnoma rdeče, kar pomeni, da pri nas skorajda ni bilo več nepismenih. Večina prebivalstva je znala brati in pisati tudi v severni Hrvaški, Slavoniji in Vojvodini, v delu države južno od Kolpe in Save pa večinoma prevladuje nepismeno prebivalstvo.
Slovenski denar drži pokonci Jugoslavijo
Slovenci smo bili v Kraljevini SHS v stalnem davčnem primežu. Ko so se slovenski politiki enkrat pritoževali, da morajo Slovenci plačevati preveč davkov, je hrvaški voditelj Stjepan Radić, ki je bil takrat v vladi v Beogradu, menda posmehljivo odvrnil: "Srbi nočejo plačevati davkov, Hrvati jih ne moremo, tako da preostanete samo vi Slovenci."
Razmah industrije po prvi svetovni vojni
A Slovenci smo v Kraljevini SHS svojo večjo razvitost, ki smo jo prinesli iz časa bivanja v nekdanji Habsburški monarhiji, znali tudi izkoristiti na področju industrializacije. V letih 1918-1940 se je tako v slovenskem delu Kraljevine SHS in Jugoslavije število tovarn skoraj podvojilo.
Nizozemski politik Emile Vandervelde je leta 1928 predstavil razdelitev Evrope po namišljeni črti Kaunas–Krakov–Firence–Bilbao. Severozahodno od te črte, prevladuje parna vleka, v drugem, ekonomsko nerazvitem delu pa konjska vleka. Slovenci smo bili tudi takrat nedvomno del razvite Evrope, Evrope parne vleke.
Slovenija je v Jugoslaviji svojo prednost v razvitosti in večjem bogastvu pred drugim deli države ohranila oziroma celo povečala tudi v komunistični Jugoslaviji.
Socialistična Slovenija: industrializacija in urbanizacija
V času socializma se je Slovenija tudi dokončno industrializirala in urbanizirala (leta 1931 na primer je na podeželju živelo še skoraj 80 odstotkov Slovencev).
Po drugi svetovni vojni se je začela pospešena industrializacija in urbanizacija Slovenije.
Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je bilo slovensko gospodarstvo dovolj močno, da je neodvisna in samostojna Slovenija gospodarsko preživela ter v zadnjih dveh desetletjih in pol še povečala prednost v bogastvu v primerjavi z državami nekdanje Jugoslavije.
Slovenija povečuje prednost
Pred drugo svetovno vojno je bil narodni dohodek na prebivalca celotne Jugoslavije 70 odstotkov slovenskega narodnega dohodka na prebivalca, po drugi svetovni vojni okoli 50 odstotkov, zdaj so razlike v korist Slovenije še malce večje.
15