Zakaj je bil zadnji zaseg kokaina na avtocesti pljunek v morje

Koprski kriminalisti so pred dnevi na tovornjakih, ki sta opravljala prevoz sadja iz Španije v Slovenijo, zasegli 175 kilogramov kokaina. Medtem ko policisti govorijo o enem izmed največjih zasegov drog pri nas, se na drugi strani postavlja vprašanje, kaj to pomeni za trg uporabnikov prepovedanih substanc.

Pljunek v morje Slovenija ima na trgu s prepovedanimi drogami precej tranzitno vlogo, tako da ni nujno, da bi omenjeni zaseg trg pri nas resnično občutil, menijo v ljubljanskem društvu Stigma, ki se ukvarja z zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog.

Dodajajo, da končna postaja kokaina verjetno ni bila Slovenija. "Kar odkrijejo policisti, je pljunek v morje, saj so običajno preprodajalci pred policijo," nam je povedal sogovornik iz Stigme, ki ni želel biti imenovan.

Kam je bila namenjena droga, smo vprašali tudi na policiji, kjer so nam pojasnili, da v takih primerih Slovenija ni edina končna destinacija, ampak se kot cilj prepovedanih substanc pojavljajo tudi druge države znotraj EU.

Ko nekomu zmanjka "robe", se hitro najde nov ponudnik Zanimalo nas je, kaj velik zaseg droge, kakršen je bil nedavni, pomeni za ponudbo in povpraševanje na mikroravni, torej pri končnih preprodajalcih in kupcih.

V Stigmi, kjer imajo med prepovedanimi drogami največ izkušenj s heroinom, iz prakse navajajo, da se tudi pri zasegih večjih količin droge to na trgu ne pozna. Razen tega, da kakšen dan ni veliko ponudbe, a se hitro najde kdo, ki nato znova ponuja heroin. Podobno pravijo tudi na policiji: "Posledica zasega, kot je bil nedavni, je lahko dvig cen na ilegalnem trgu drog, ne glede na to pa se organizirane kriminalne združbe hitro prilagodijo in nadomestijo ponudbo."

Za Slovenijo sicer velja, da je heroina pri nas precej manj kot pred leti. "Klasičnih uporabnikov heroina, kot so bili konec devetdesetih let in v začetku novega tisočletja, ni več. Večina ljudi zdaj uporablja kombinacije tablet z občasno malo kokaina in heroina. Večinoma pa so prisotne nove, laboratorijske, plesne droge."

Nenadna sprememba kakovosti droge je zelo nevarna V Sloveniji se skoraj ne zgodi, da bi bila katera od drog nedostopna, razlog za to je velika prepletenost, pojasnjujejo v društvu.

Ko je pred leti padla večja heroinska naveza s Fužin, je na trg prišel močnejši heroin. Bil je močnejši, njegova uporaba pa je vodila v več predoziranj. Ob večjih zasegih se najpogosteje dogaja ravno to, da se zelo hitro spremeni kakovost droge, pravijo Stigmi.

"Če uporabniki niso navajeni na drugačno kakovost droge, je to lahko zelo nevarno za njihovo zdravje in življenje," je povedal naš sogovornik iz Stigme.

Manj heroina, več plesnih drog Trend uporabe heroina se sicer zadnja leta v Slovenji zmanjšuje. V Stigmi imajo zadnja leta bolj ali manj iste uporabnike svetovalnih in drugih programov, povezanih s prepovedanimi drogami.

Za mlajše uporabnike drog so veliko zanimivejše plesne droge, od ekstazijev do MDMA (kot sestavine ekstazija) in raznih laboratorijskih drog," pojasnjujejo v društvu in dodajajo, da je bilo nekoč na voljo precej manj drog in da je večina takrat uporabljala heroin. Ta danes ni več tako zanimiv.

Uporabniki kokaina precejšnja neznanka Manj znanega je o uporabnikih kokaina. "Klasična kokainska scena je skrita, veliko manj opazna, gre pa za pripadnike višjih družbenih slojev," dodajajo v Stigmi.