SiolNET. Novice Slovenija
3,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj ima Slovenija težave z imenovanjem sodnikov?

3,25

termometer

Matej Avbelj
"V sodstvu vlada velika odsotnost samokritičnosti, ki v kontekstu sodne samouprave, na čelu katere je sodni svet, ne pripomore k odpravljanju anomalij in deviantnih pojavov, temveč jih pometa pod preprogo ali pa jih celo krepi," opozarja Matej Avbelj. Foto: STA

V Sloveniji nimamo težav le z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, temveč predvsem z imenovanjem sodnikov tako na domačih kot na mednarodnih sodiščih. "Našost" in "lojalnost" sta se postavljali in se še postavljata pred meritokratski značaj kandidatov, o vzrokih za nastale razmere razmišlja pravnik Matej Avbelj. Zdi se mu, da smo začeli hoditi vzvratno.

Postopek imenovanja novega ustavnega sodnika na mesto zaključenega mandata sodnice Dunje Jadek Pensa se vleče že več kot eno leto. Včeraj je predsednik republike Borut Pahor končal nov krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin po tem, ko je objavil že četrti poziv. Njegovi prejšnji trije predlogi kandidatov namreč niso dobili zadostne podpore v državnem zboru. Janez Kranjc je prejel 45 glasov, torej en glas premalo. V drugem krogu je predlagal Anžeta Erbežnika, ki je prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel še dva glasova manj.

Pahor po včerajšnjih pogovorih ugotavlja, da "se nakazuje zadostna podpora za izvolitev" Roku Svetliču. V prihodnjem tednu bo to preverjal na dodatnih pogovorih.

Laura Codruta Kövesi Novice Nova graja za Slovenijo: brez delegiranih tožilcev oviramo evropski pravosodni sistem

Sodnika Primoža Gorkiča je večina poslancev šele v drugem poskusu konec lanskega leta izvolila za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša. V začetku meseca pa je Vrhovno sodišče ponovno objavilo razpis za dve prosti mesti vrhovnih sodnikov. Potem ko državni zbor julija ni potrdil kandidatov za člana vrhovnega sodišča Stanke Živič in Aleksandra Karakaša, se je namreč Sodni svet odločil, da razpis ponovi.

Branko Masleša in Goran Klemenčič Novice Gorkiča večina poslancev izvolila k Masleši

Tudi z izbiranjem sodnikov na evropskem sodišču v Luksemburgu so zadnja leta veliki zapleti. Za dve mesti na Splošnem sodišču EU državi več let ni uspelo najti primernih kandidatov, ki bi bili tudi potrjeni. Leta 2019 je državni zbor zavrnil predlog Sodnega sveta, da bi predlagal Mira Preka. Je pa podporo Sodnega sveta in poslancev takrat prejel Marko Pavliha. A nekdanji poslanec ni prestal zaslišanja pred odborom evropskega sodišča, ki odloča, ali so kandidati iz posameznih držav strokovno primerni. 

Marko Pavliha Novice V Bruslju zavrnili kandidaturo Pavlihe za člana Sodišča EU

Podoben zaplet se je zgodil leto pozneje, ko je državni zbor zavrnil kandidaturi Jureta Vidmarja in Nine Savin Bossière. Je pa državni zbor za sodnika le predlagal Klemna Podobnika, ki pa ga je pozneje zavrnil odbor evropskega sodišča. Maja Brkan je tako trenutno edina slovenska predstavnica na Splošnem sodišču EU, kamor država imenuje dva sodnika s šestletnim mandatom. Drugo mesto slovenskega sodnika za zdaj ostaja prazno.

Neuspešen je bil tudi poskus ponovnega imenovanja Marka Ilešiča za sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu, ki mu državni zbor kljub dolgoletnemu stažu na tem sodišču ni izglasoval zadostne podpore. Sodišče sestavlja 27 sodnikov, po eden iz vsake države članice.

Marko Ilešič Novice Poslanci so Ilešiča zavrnili za sodnika na Sodišču EU

Kolaps politične odgovornosti

Zakaj takšne težave z imenovanjem? Pravni strokovnjak Matej Avbelj pojasnjuje, da nezmožnost imenovanja sodnikov na različna sodišča kaže na kolaps politične odgovornosti v slovenskem političnem prostoru. Tako na strani koalicije kot opozicije.

"V urejeni ustavni demokraciji se politika zaveda, da je delovanje institucij, zlasti najvišjih sodnih, ključno za obstoj pravne države, kar je pomembnejše od strankarskih interesov ter političnih kupčij. Pri nas očitno ni tako. Posledica je ustavna kriza, ki že ima in bi še lahko imela zelo otipljive posledice, na primer z argumenti strank, da ustavno sodišče zaradi delovanja politike ni več neodvisni in zakoniti tribunal," opozarja Avbelj.

"Pravna domačijskost in nepotizem se kažeta tudi v slovenskem pravosodju"

Zavračanje kandidatov za sodnika Splošnega sodišča EU pa po njegovem prepričanju dokazuje tudi, da smo v preteklosti premalo vlagali v ustvarjanje zares vrhunskega pravnega kadra, ki bi prestal evropske preizkuse strokovne usposobljenosti. "Našost" in "lojalnost" sta se postavljali in se še postavljata pred meritokratski značaj kandidatov.

sodišče, zatožna klop Novice Feminizacija sodstva: ko je sodnikov le še za vzorec

"Ta negativna kadrovska selekcija v slovenski pravni stroki, posledica povsem monopolnega pravnega izobraževanja, ki je rezultiralo v eni sami, pogosto tudi politično homogeni pravni stroki, pravni domačijskosti, neredko tudi odkritem nepotizmu, se kaže tudi v delovanju slovenskega sodstva in v slovenskem pravosodju na sploh. To je po vseh raziskavah venomer v drugi polovici, če že ne na repu lestvic, ki merijo učinkovitost, zaupanje, neodvisnost in druge pravosodne parametre. Prav tako v sodstvu samem vlada velika odsotnost samokritičnosti, ki v kontekstu sodne samouprave, na čelu katere je sodni svet, ne pripomore k odpravljanju anomalij in deviantnih pojavov, temveč jih pometa pod preprogo ali pa jih celo krepi," poudarja Avbelj.

"Zdi se, da smo začeli hoditi vzvratno"

Rešitev zatečenega stanja v slovenskem sodstvu vidi v dvigu pravne in politične kulture, v nagrajevanju po sposobnosti, ne po lojalnosti v kontekstu pluralnega pravnega izobraževanja, in poštenem tekmovanju znotraj pravne stroke, zavezane profesionalni integriteti in pravni državi.

Franc Jurša Novice Karakaša MVK še drugič zavrnila, za Živičevo zelena luč

"Ker je politična kultura nizka in še upada, bi po vzoru mednarodnih sodišč predlagal, da se oblikujejo strokovna telesa, sestavljena tudi iz tujih strokovnjakov, da podajo strokovno oceno kandidatovega dela, ki jo politika lahko le izjemoma, če ima za to res tehtne argumente v javnem interesu, povozi. Rešitev je v teoriji preprosta, v praksi pa je pot do nje zelo dolga. Sploh če smo, kot se zdi v zadnjem času, začeli hoditi vzvratno," je kritičen Avbelj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin