SiolNET. Novice Slovenija
5,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zadeva farmacevtka, še en tožilski zdrs na poti v pozabo?

5,70

termometer

Drago Šketa, okrožno tožilstvo v mariboru
Foto: Matej Leskovšek

Prvi tožilec Drago Šketa z izjemo neomajne podpore ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča ostaja vse bolj sam pri zagovarjanju dela tožilstva v zadevi Farmacevtka, njegova prepoved novinarskih vprašanj pa je odmik od obljub o večji transparentnosti pred nastopom mandata. Ob novi napaki pri pregonu pomembnežev, tokrat Zorana Jankovića, s tožilstva sporočajo: "Statistika 'vplivnih imen' ne bi smela vplivati na ugled celotnega pravosodja."

Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožilke Blanke Žgajnar zoper sklep o izločitvi prisluhov Zoranu Jankoviću v zadevi Farmacevtka, v kateri mu organi pregona očitajo, da je od uslužbenke Lekarne Ljubljana v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas zahteval spolne usluge.

Tožilstvo, ki ga vodi Drago Šketa, vztraja:

- da je tožilka izpolnila zakonski pogoj, da mora v dveh letih začeti kazenski pregon, češ da je treba tudi predlog za hišno preiskavo, ki je bil podan pred iztekom roka, šteti kot začetek kazenskega postopka,

- da je rok, ki je sicer res zapisan v zakonu, le instrukcijski, torej neobvezujoč ter

- da je sodišče odločilo v nasprotju z dosedanjo sodno prakso, pri čemer primerov preteklih sodnih odločitev, ki bi podkrepili njihove trditve, za zdaj niso predstavili.

Sodišče tožilko opomnilo leto in pol pred iztekom roka 

Tožilstvo je v poročilu ministru zapisalo, da je bila tožilka Blanka Žgajnar preobremenjena, dodelitev zadeve Farmacevtka drugemu tožilcu pa ne bi bila smotrna. Tožilstvo je v poročilu ministru zapisalo, da je bila tožilka Blanka Žgajnar preobremenjena, dodelitev zadeve Farmacevtka drugemu tožilcu pa ne bi bila smotrna. Foto: STA Višje sodišče v obrazložitvi odločitve, s katero je zavrnilo pritožbo tožilstva, po poročanju RTV Slovenija poudarja, da:

- je definicija kazenskega pregona jasno opredeljena tako v komentarju zakona o kazenskem postopka, iz katerega izhaja, da tožilec kazenski pregon začne z zahtevo za preiskavo ali obtožnico (predlog za hišno preiskavo ni dovolj), kot tudi v odločitvah ustavnega sodišča. Tožilka se je v pritožbi sklicevala na starejše sodne odločbe.

- je dveletni rok zakonski procesni rok, glede katerega je prvostopenjsko sodišče tožilko tudi opomnilo maja 2015, torej 17 mesecev pred njegovim iztekom.

Glede odmika od sodne prakse nam je sodnik, ki ne želi biti imenovan, že pred časom dejal, da je odločitev sodišča v skladu z ustaljeno sodno prakso, torej se ne strinja s trditvami tožilstva. Jankovićev odvetnik Janez Koščak je včeraj dejal, da navedbe tožilstva ne držijo: "Dvoletni rok je v zakonu zapisan že dolga leta, do zdaj se pa še ni zgodilo, da bi tožilstvo zamudilo ta rok." 


Preberite še:

Prisluhi zoper Jankovića umaknjeni iz spisa #video


Dokazi v uničenje, tožilci računajo na poslance

Kljub temu da so višji sodniki zdaj pritrdili preiskovalni sodnici Mojci Kocjančič, s čimer je sklep o izločitvi dokazov postal pravnomočen in bodo prisluhi Jankoviću poslani v uničenje, Šketa včeraj ni priznal napake tožilstva, temveč je vztrajal pri stališču, da je sodišče spremenilo prakso ter napovedal nadaljnje ukrepe.

Tožilstvo podpira sprejem avtentične razlage členov zakona o kazenskem postopku, ki jo je v državnem zboru (DZ) že predlagala NSi in jo je podprla tudi vlada. Na vrhovno državno tožilstvo bodo podali tudi pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, o kateri bi odločali vrhovni sodniki. 

Vse to pa uničenja dokazov v zadevi Janković ne more preprečiti, temveč bi pomenilo "le" spremembo prakse za prihodnje primere. Dokaze mora zdaj tožilstvo namreč v skladu z zakonom predati preiskovalnemu sodniku, pod nadzorom katerega poteka uničenje.

Brez nadzora

Postopkovni zaplet v zadevi Farmacevtka ni prvi zdrs tožilstva v postopkih zoper vplivneže. Leta 2013 je zaradi postopkovne napake nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak odkorakala iz pripora, kar je sprožilo odmevno afero (kasneje se je vrnila). Nadzor ni pokazal nepravilnosti pri delu tožilca v tej zadevi Harija Furlana, ki je danes vodja specializiranega tožilstva. Postopkovni zaplet v zadevi Farmacevtka ni prvi zdrs tožilstva v postopkih zoper vplivneže. Leta 2013 je zaradi postopkovne napake nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak odkorakala iz pripora, kar je sprožilo odmevno afero (kasneje se je vrnila). Nadzor ni pokazal nepravilnosti pri delu tožilca v tej zadevi Harija Furlana, ki je danes vodja specializiranega tožilstva. Foto: Matej Leskovšek Tako Šketa kot na podlagi njegovega poročila tudi minister Klemenčič pa očitno nista niti za trenutek podvomila o potezah tožilstva v zadevi Farmacevtka.

Te je tožilstvo popisalo v poročilu, poslanemu pravosodnemu ministru, katerega povzetek je pred dnevi objavil portal Podcrto.si. V njem je navedeno, da je bila tožilka Žgajnarjeva v 'kritičnem' obdobju močno obremenjena. 

Njen šef Harij Furlan je zato nekatere zadeve, povezane z Jankovićem, predodelil drugim tožilcem, v primeru Farmacevtka pa po navedbah tožilstva predodelitev "zaradi širše povezanosti zadeve ni bila smotrna in bi pomenila dodaten zastoj v postopku". Minister je na podlagi poročila podprl tožilstvo.

Pa so bile te organizacijske odločitve na specializiranem tožilstvu pravilne in optimalne? To bi pokazal nadzor v zadevi Farmacevtka. A  na tožilstvu so nam že pred tedni na vprašanje, ali bo ta odrejen, odgovorili: "Nadzora v zadevi ne bo, ker ni potreben." 

Javnosti zaprli vrata

Šef tožilstva Drago Šketa je pred imenovanjem na položaj slabo komuniciranje označil za enega od mogočih razlogov za to, da pravosodje tako nizko kotira v javnomnenjskih raziskavah. Šef tožilstva Drago Šketa je pred imenovanjem na položaj slabo komuniciranje označil za enega od mogočih razlogov za to, da pravosodje tako nizko kotira v javnomnenjskih raziskavah. Foto: Thinkstock Šketa je novinarjem včeraj po poročanju STA tudi prepovedal postavljanje vprašanj, "ker da bo za to, kot so pojasnili, priložnost še v nadaljevanju postopka".

Poteza je vsaj nekoliko nenavadna, saj je sklep o izločitvi dokazov pravnomočen in dokončen. Pri tem pa ostajata neodgovorjeni vsaj dve vprašanji: kateri primeri pretekle sodne prakse dokazujejo odmik od sodne prakse ter ali je tožilstvo spregledalo opomin sodišča, ki jih je 17 mesecev pred iztekom roka opomnilo, da morajo sprejeti odločitev o začetku pregona. Vprašanji smo naslovili na tožilstvo, odgovor čakamo.

Prepoved vprašanj je nenazadnje tudi odmik od obljub prvega tožilca, danih preden je maja na položaju generalnega državnega tožilca nasledil Zvonka Fišerja, znanega po precej zadržanem odnosu do medijev in javnosti. Takrat je Šketa napovedoval bolj transparentno politiko in obveščanje javnosti.

"Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja," nam je dejal v januarskem intervjuju ter slabo komuniciranje označil za enega od mogočih razlogov za to, da pravosodje tako nizko kotira v javnomnenjskih raziskavah.


Preberite še:

Najverjetnejši novi vodja tožilstva: "Gospodarski kriminal bo prioriteta vseh prioritet"


"Statistika 'vplivnih imen' ne bi smela vplivati na ugled pravosodja"

Kakšno sliko o delu slovenskega pravosodja dajejo postopkovne napake pri pregonu vplivnežev? Na tožilstvu odgovarjajo takole:

"Statistika 'vplivnih imen' ne bi smela vplivati na ugled celotnega pravosodja. Zavedamo se sicer, da je vsak odmeven primer, ki je deležen velike medijske izpostavljenosti in se konča brez obsodbe, v javnosti pogosto posplošeno označen kot dokaz nedelovanja sodstva oziroma kot dokaz, da pravila ne veljajo za vse.

Takšne reakcije javnosti moramo pri našem delu sprejeti, vplivati pa na to ne moremo. Na dojemanje tožilstva v javnosti lahko vplivamo le z doslednim in dobrim delom, odprtim in jasnim poročanjem javnosti, s skrbjo za visoko profesionalnost in strokovnost ter z doslednim upoštevanjem načela zakonitosti pri delu."

Decembra 2015 so tudi v zvezi z zadevo Farmacevtka na ljubljanski občini potekale hišne preiskave. Decembra 2015 so tudi v zvezi z zadevo Farmacevtka na ljubljanski občini potekale hišne preiskave. Foto: Bor Slana Žgajnarjeva je bila pol leta prepozna

Nekaj pomembnih datumov v zadevi Farmacevtka.

18. aprila - 18. oktobra 2014: policijsko prisluškovanje

15. september 2016: policija pošlje ovadbo na tožilstvo

18. oktober 2016: skrajni rok za začetek kazenskega pregona

10. april 2017: tožilka vloži zahtevo za sodno preiskavo

25. maj 2017: predlog Jankovićevega odvetnika za izločitev dokazov 

19. junij 2017: sklep preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin