Torek, 9. 10. 2018, 10.55
6 let, 1 mesec
Z milijoni za obrambo nima težav le Slovenija #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,61
8
Zaveza za dvig obrambnih izdatkov članic Nata na dva odstotka BDP po prepričanju obramboslovca očitno stoji na trhlih temeljih. "Ko na srečanju članic Nata ZDA udarijo po mizi, se vse države ustrašijo in popustijo. Ko morajo obljube uresničiti, pa je zgodba drugačna," poudarja Uroš Svete s fakultete za družbene vede.
Po navedbah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, ki je danes v Sloveniji, so članice Nata po večletnem krčenju zneskov za obrambo dojele, da je treba zvišati vlaganja v vojaške sile. V zavezništvu se namreč zavzemajo za pravičnejšo delitve bremen, zlasti doseganja cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo do leta 2024, k čemur so se leta 2014 zavezale vse zaveznice. Zavezale so se tudi, da bodo petino obrambnega proračuna namenile za naložbe v razvoj zmogljivosti ter da bodo okrepile prispevke v Natove misije in operacije.
A v letošnjem letu bo zahtevam Nata ugodilo le pet od 29 članic zavezništva. Daleč največ denarja za obrambo namenijo ZDA (3,5 odstotka BDP), sledita jim Grčija (2,3 odstotka BDP) in Estonija (2,1 odstotka BDP).
Skupen proračun vseh držav zavezništva za obrambo letos znaša dobrih tisoč milijard ameriških dolarjev, dobri dve tretjini odpade na ZDA. Grčija zaradi svoje konfortacije s Turčijo že tradicionalno za obrambo namenja razmeroma velik del proračuna.
Slovenija na samem repu
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP, s čimer je na repu zaveznic. To je 0,03 odstotne točke večji delež BDP kot leto prej, ko je za obrambo namenila 426 milijonov evrov. Slabši od nje so le Španija, Belgija in Luksemburg.
Načrti slovenske vlade sicer do leta 2024 predvidevajo zvišanje obrambnih izdatkov na 1,2 odstotka BDP, a novi obrambni minister Karl Erjavec pričakuje še več. Napoveduje nov srednjeročni obrambni načrt, saj meni, da zdajšnji ni realen. Za postopno povečevanje obrambnih izdatkov se bo zavzemal tudi premier Marjan Šarec, je danes obljubil Stoltenbergu.
"Kar nekaj članic že namenja za obrambo dva odstotka BDP, na to pri nas čez noč seveda ni računati, si bomo pa zelo prizadevali, da pridemo po začrtani poti vsaj do 1,5 odstotka v nekaj letih, če bo seveda situacija to dopuščala," je Stoltenbergu na Brdu pri Kranju dejal premier Marjan Šarec.
“Pri tem pričakujem, da bomo skozi strateške dokumente, ki jih izdelujemo, razporedili prioritete, ki nagovarjajo sodobne varnostne izzive – na eni strani predvsem izzive kibernetskega časa in prostora, na drugi strani pa sistema zaščite in reševanja,” je v pogovoru z generalnim sekretarjem Nata na Brdu pri Kranju dejal Šarec.
"Da Slovenija obrambne izdatke v prihodnosti poveča na dva odstotka BDP, je uresničljivo, a malo verjetno. Če se varnostno okolje v smislu vojaške, hibridne ali kibernetske ogroženosti ne bo drastično poslabšalo, tega ne pričakujem," napoveduje obramboslovec Uroš Svete s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Podoben delež BDP kot Slovenija bo za obrambo letos namenila tudi najvplivnejša evropska država Nemčija. A kot opozarja Svete, se tudi Nemci spopadajo s podobnimi težavami kot Slovenska vojska.
"Če je posamezna država del zavezništva, je mogoče pričakovati, da nosi enako breme. Vedno glasnejši so očitki, predvsem ZDA, da breme ni porazdeljeno enakomerno oziroma da se nekatere države skrivajo za drugimi," pojasnjuje Svete.
"Ko na srečanju članic Nata ZDA udarijo po mizi se vse države ustrašijo in popustijo. Ko morajo obljube realizirati pa je zgodba drugačna," poudarja obramboslovec Uroš Svete s FDV.
Opozarja, da je znesek obrambnih izdatkov posamezne države vprašanje soglasja oziroma odločitev politike in njihovega izpolnjevanja. "Zelo me moti pretvarjanje politike. Kot da bi igrali nogomet, kjer ni ključen zadetek, temveč le, da preigrajo svojega igralca, ne nasprotnika. S tem slabimo sebe in druge. Politika po eni strani poudarja, da si kot Natov partner prizadeva za enakomerno porazdelitev bremen, v resnici pa tega ne odraža," ponazori Svete.
Zaveza za dvig obrambnim izdatkov na dva odstotka BDP po njegovem prepričanju očitno stoji na trhlih temeljih. "Ko na srečanju članic Nata ZDA udarijo po mizi, se vse države ustrašijo in popustijo. Ko morajo obljube uresničiti, pa je zgodba drugačna," poudarja Svete.
Slovenija bolj kot v obrambnih izdatkih dejavna v pošiljanju vojakov na misije
Je pa Slovenska vojska zelo aktivna na misijah Nata. Severnoatlantsko zavezništvo ima namreč trenutno okoli 350 pripadnikov Slovenske vojske, ki sodelujejo v 12 različnih operacijah. Največ na Kosovu. "Odstotek je v primerjavi z drugimi državami članicami zelo velik," je dejal načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder.
Za sodelovanje Slovenske vojske in civilnih strokovnjakov v mednarodnih operacijah in misijah je Slovenija lani namenila 23,4 milijona evrov. To vključuje operativne stroške delovanja na misijah in plače pripadnikov, ne vključuje pa nabave opreme, so nam pojasnili na obrambnem ministrstvu.
Politične stranke po vstopu v Nato niso več prepoznale politične moči
Svete še meni, da poslabšanje razmer v Slovenski vojski ni zgolj posledica premajhnega financiranja. Enega od ključnih razlogov za razgradnjo Slovenske vojske vidi v slabem ozračju v organizaciji. Slabi pogoji dela, odhodi dobrega kadra in afere so močno okrnili ugled vojske.
"Z vstopom v EU in Nato smo obrambni sistem države zanemarili. Politične stranke v tem niso več prepoznale politične moči, saj se je s profesionalizacijo vojske delež pripadnikov močno zmanjšal. Hkrati je s poslabšanjem pogojev vse več vojakov odhajalo na druga delovna mesta," je še sklenil Svete.
8