Vse mlajši obolevajo za kronično vnetno črevesno boleznijo

Bolezen, ki bistveno poslabša kakovost življenja, se pojavi pri vse mlajših ljudeh, vse pogosteje tudi pri otrocih. Čeprav jo lahko uspešno zdravijo, še ni ozdravljiva. Stroški zdravljenja na ravni EU znašajo med 4,6 in šest milijard evrov letno.

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Je skupno ime za dve podobni bolezni - ulcerozni kolitis in Chronovo bolezen. Pri ulceroznem kolitisu se vname le debelo črevo, medtem ko pa Chronova bolezen lahko prizadene celotna prebavila - od ust do črevesja.

Vse več mladih bolnikov s KVČB Za to boleznijo na novo zbolijo ljudje v vseh starostnih skupinah, večina med 20. in 30. letom starosti. Število bolnikov s KVČB se nenehno povečuje, je na nedavni konferenci, namenjeni osveščanju o tej bolezni, na Dunaju opozorila danska znanstvenica Tina Jess. V preteklih desetletjih se je njihovo število v visoko razvitih državah povečalo za od 10 do 15 odstotkov. Tako je v Evropi že od 2,5 do tri milijone bolnikov, v Sloveniji jih je okoli 4000.

Samo v preteklih devetih letih se je na Danskem število otrok s to boleznijo povečalo za 50 odstotkov, podobne epidemiološke trende beležijo na Škotskem, v Irski in Španiji. Po besedah gastroenterologa Ivana Ferkolja najmlajši bolnik s KVČB v Sloveniji šteje dve leti.

Pojavnost te bolezni se sicer pomembno razlikuje med različnimi deli sveta. Največ bolnikov je v zelo razvitih državah, razlike so tudi v Evropi. Donedavno so bili ti bolniki predvsem iz severnih in zahodnih držav Evrope, medtem ko jih danes južne in vzohdnoevropske države po pojavnosti dohajajo.

Nujno čim prejšnje odkrivanje bolezni, sicer zapleti Simptomi obeh bolezni so bolečine v trebuhu, pogosto odvajanje blata, ki postaja vse redkejše, na koncu je prisotna kri. Bolniki hitro hujšajo, so utrujeni in bledi, lahko imajo rahlo povečano temperaturo. Po opozorilih Ferkolja je treba obiskati zdravnika, če driska traja več kot dva tedna, posebno je treba biti pozoren, če je v blatu kri.

Pozna diagnoza in tako tudi pozen začetek zdravljenja bolezni namreč povečujeta tveganje za zaplete - operacijo, pri kateri izrežejo del črevesja. Po Ferkoljevih besedah v Sloveniji večinoma hitro odkrijejo bolezen. Problem pa povsod predstavljajo otroci, saj pri njih simptomi niso tako tipični. Tako se lahko zgodi, da otroku ugotovijo KVČB šele takrat, ko otrok že zaostaja v razvoju.

Točni vzroki še niso znani, okolje naj bi igralo poglavitno vlogo Točni vzroki za bolezen še niso znani, prav tako ni znano, zakaj za to boleznijo obolevajo vse mlajši. Delno naj bi bila KVČB posledica genskega zapisa posameznika, a to po mnenju zdravnika iz dunajske splošne bolnišnice Walterja Reinischa velja le za manjše število bolnikov s to boleznijo.

Po njegovem mnenju imajo poglavitno vlogo pri tej bolezni okoljski dejavniki, predvsem neuravnotežena prehrana, uporaba antibiotikov v otroštvu, kajenje, stres, način življenja in okolje v mestu ter pretirana higiena. Vse to naj bi namreč uničevalo ravnovesje v črevesni flori, kar se je že potrdilo za vzrok nekaterih drugih kroničnih vnetnih bolezni, kot sta revamtoidni artritis in multipla skleroza.

Bolezen uspešno zdravijo, a še ni ozdravljiva Dostop do zdravila in ustreznega zdravljenja se med državami EU pomembno razlikuje. Slovenija pa v zdravljenju te bolezni po besedah Ferkolja po ničemer ne zaostaja za najrazvitejšimi državami. Za bolezen so sicer značilni zagoni vnetja in različno dolga obdobja remisije, v katerih je posameznik brez težav. Pri 99 odstotkih se zagon bolezni po remisiji ponovi, le odstotek jih ima le enkrat zagon.

Hude zagone bolezni zdravijo s kortikosteroidi, ki so sicer zelo učinkoviti, a povzročajo hude stranske učinke, zato jih uporabljajo kratkotrajno. Bolnike zdravijo tudi z imunosupresivi, ki po besedah Ferkolja učinkujejo pri okoli 40 odstotkih.

Če navedena zdravila ne učinkujejo, sledi zdravljenje z biološkimi zdravili. Te prejme okoli 10 odstotkov bolnikov s KVČB. Biološka zdravila učinkujejo pri treh četrtinah bolnikov, medtem ko jih nekateri opustijo zaradi resnih stranskih učinkov, kot so okužbe - reaktivacija tuberkuloze, pljučnice, sepsa, glivične okužbe itd. Tako je v Sloveniji med 300 in 400 bolnikov s KVČB, ki prejemajo biološka zdravila. Pri otrocih po besedah Ferkolja v večjem deležu uporabljajo biološka zdravila, prav tako se otroci bolje odzivajo na ta zdravila.

Če zdravila ne učinkujejo, sledi operacija, pri čemer izrežejo del črevesja. Od 30 do 50 odstotkov bolnikov s Chronovo boleznijo jih bo potrebovalo operacijo vsaj enkrat v življenju, večina jih bo operirana v roku 10 let. Okoli 10 odstotkom bolnikov, ki imajo ulcerozni kolitis, pa zaradi zapletov odstranijo celotno debelo črevo v 10 letih po odkritju bolezni. Nato živijo s stomo (vrečka, pritrjena na trebuh, v katero izločajo blato) ali pa jim s ponovno operacijo povežejo tanko črevo z anusom, pri čemer pa obstaja velika verjetnost ponovnih vnetij in zapletov. Mnogi bolniki opisujejo življenje s stomo kot bistveno kakovostnejše.

Pri bolnikih s KVČB je višje tveganje za raka na črevesju. Tveganje za raka tankega črevesja je pri teh bolnikih 27-krat višje kot pa pri zdravih ljudeh iste starosti in spola, možnost raka debelega črevesja pa dvakrat višja. Zdravljenje z nekaterimi zdravili pa poveča možnost za limfnega raka.

Bolezen vpliva na vse aspekte življenja Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja teh bolnikov. Nekateri morajo namreč zaradi driske obiskati stranišče tudi po 20-krat dnevno, zato ostajajo doma, se ne vključujejo v družbo, bistveno pogostejša je tudi depresija pri teh bolnikih.

Od 20 do 25 odstotkov bolnikov s KVČB ima vseskozi simptome, tudi ko nimajo zagona bolezni. V desetih letih je hospitaliziranih več kot 50 odstotkov bolnikov. Neposreden strošek zdravljenja te bolezni na ravni EU znaša od 4,6 do šest milijard evrov.

Povprečno je bolnik bolan štiri tedne letno in odsoten iz službe od tri do šest tednov, hospitalizirani pa so povprečno 10 dni v letu. V vseevropski študiji o tej bolezni so ugotovili, da 44 bolnikov s KVČB zaradi bolezni izgubi ali pa pusti službo. Tako je 10 odstotkov teh bolnikov brezposelnih, 20 odstotkov pa se jih v 10 letih po začetku bolezni invalidsko upokoji.

Volja ključnega pomena pri premagovanju bolezni Čeprav KVČB bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in tudi njegove družine, pa 27-letni bolnik s Chronovo boleznijo Daniel Sundstein opozarja, da volja posameznika bistveno pripomore k okrevanju. Tako po njegovih besedah posameznik še vedno lahko živi polno življenje kljub bolezni, le sprijazniti se mora z njo in jo dojemati kot izziv.

Bistveno oporo bolnikom nudijo tudi društva bolnikov s KVČB, pri čemer je Slovenija po mnenju predsednika Evropske zveze društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis Marca Greca na dobri poti. Kot je dejal septembra lani ob obisku Ljubljane, je tudi zaradi ustanovitve društva za KVČB Slovenija "ena najbolj obetavnih evropskih držav pri izboljšanju zavedanja o bolezni in boljšem položaju bolnikov".