SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vse manj slovenskih otrok iz rejniških družin v posvojitev

3

termometer

V Sloveniji se v zadnjih letih število otrok v rejništvih nekoliko zmanjšuje, obenem je manj tudi posvojitev teh otrok, medtem ko je vse več posvojitev otrok iz Rusije.

Gospodarsko krizo na Hrvaškem občutijo tudi najbolj ranljivi otroci. Vse več je namreč staršev, ki ne morejo poskrbeti za svoje otroke, zato so rejniške družine vedno bolj polne, navaja časnik Jutarnji list. Lani je bilo v rejniških družinah skoraj za polovico več otrok kot leta 2008, sočasno pa se je v istem obdobju za polovico skrčilo število posvojenih otrok iz rejništva.

Preverili smo, ali je kriza morda tako močno zarezala tudi v slovenske družine.

Premoženjsko stanje ne more biti razlog za namestitev otroka v rejništvo Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da gospodarska in finančna kriza ne more neposredno vplivati na rejništvo. Premoženjsko stanje namreč ne more biti razlog za ukrepanje za zaščito otroka z namestitvijo v rejništvo. Kot pojasnjujejo, se takšne težave rešuje z denarno socialno pomočjo.

Pri rejniških družinah otroci najdejo zatočišče v primeru neurejenih družinskih in socialnih razmer, če starši niso sposobni skrbeti za otroka ali če starši čezmerno uživajo alkohol ali nedovoljene droge.

Vse manj otrok v rejniških družinah V nasprotju z razmerami na Hrvaškem se v Sloveniji v zadnjih letih število otrok v rejništvu zmanjšuje. Trenutno je v rejniških družinah nameščenih 1.007 otrok, medtem ko jih je bilo še leta 2008 skoraj 150 več.

Skladno s tem se zmanjšuje tudi število posvojitev otrok iz rejniških družin. Pred šestimi leti je bilo posvojenih devet otrok, ki so bili nameščeni v rejniških družinah, lani pa le dva.

Direktorica direktorata za družino Ružica Boškić poudarja, da kljub tem številkam ne morejo govoriti o trendu zmanjševanja ali povečevanja posvojitev otrok iz rejniških družin. Lahko pa govorijo o vse več vrnitvah otrok iz rejništva v matično družino.

"Sistem zelo napreduje in s temi družinami nam uspe vedno bolj učinkovito sodelovati, da se lahko vedno več otrok vrne k svojim staršem," poudarja Boškić. Kot navaja, rejništvo ni pot do posvojitve, temveč je to ukrep, ko v sodelovanju s centri za socialno delo poskušajo družino krepiti, da bo lahko delovala kot družina.

Posvojitelji želijo mlajše otroke, ne najstnikov Da je iz rejniških družin posvojenih razmeroma malo otrok, pa ni razlog le to, da se otroci vračajo k svojim roditeljem, temveč tudi, da si posvojitelji želijo mlajših otrok, medtem ko je povprečna starost otrok v rejništvu 13 let, navaja Boškićeva.

V nasprotju s tem je iz leta v leto v Sloveniji več posvojenih otrok iz tujine. Leta 2008 jih je bilo šest, leta 2010 18, lani pa 16, so nam sporočili z ministrstva. Največkrat so iz držav iz Ruske federacije, Gane in Ukrajine.

"Gre za trend, saj je vedno bolj znano, ljudje pa so s tem vedno bolj seznanjeni, da je slovenskih otrok za posvojitev malo," pojasnjuje Boškićeva. Zato starši, ki si želijo posvojiti otroka, že prej iščejo možnosti v tujini in se v Sloveniji niti ne postavijo v vrsto, ki je zelo dolga.

Trenutno je v vrsti 410 kandidatov, ki so že potrjeni kot ustrezni posvojitelji, slovenskih otrok za posvojitev pa je zelo malo. Lani je bilo posvojenih 28 slovenskih otrok, leta 2010 27, leta 2008 pa 22.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin