Četrtek, 3. 4. 2025, 16.07
23 ur, 2 minuti
Papič: Gre za reformo visokošolskega sistema
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Najpomembnejši del novega zakona je urejanje financiranja visokega šolstva.
Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. "Gre za reformo visokošolskega sistema, saj prinaša popolnoma nov način financiranja visokega šolstva in podaljšuje obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz," je na novinarski konferenci po seji povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
"Obstoječi zakon je star več kot 30 let, doživel je 13 novel. Skrajni čas je bil, da to področje bolj celovito uredimo," je dejal minister Igor Papič. Ob tem je spomnil, da se je postopek snovanja nove visokošolske zakonodaje začel z ustanovitvijo delovne skupine, sestavljene iz vseh relevantnih udeležencev. "Glede obsega sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre dejansko za reformo visokošolskega sistema," je dejal.
Več sredstev za visoko šolstvo
Kot najpomembnejši del novega zakona je izpostavil popolnoma novo urejanje financiranja visokega šolstva v prihodnosti. Novi predlog prinaša dvig sredstev, in sicer se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma en odstotek BDP za študijsko dejavnost. "Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove," je pojasnil Papič.
Kot drugo pomembno novost je izpostavil podaljšanje obdobja sklepanja pogodb o financiranju univerz z zdajšnjih štirih let na šest let, po treh letih sledi revizija. "Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko tudi lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije," prednosti novega sistema financiranja pojasnjuje minister.
Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o maturi. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature, je na novinarski konferenci po seji pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
Z novelo zakona o maturi vlada po Logajevih besedah sledi strokovnim izhodiščem in ciljem javnega sistema vzgoje in izobraževanja. "Rešitve, ki jih opredeljuje predlog sprememb zakona o maturi, temeljijo na zagotavljanju višjega nivoja znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki bi se v tretjem letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. Ti dijaki bodo lahko po uveljavitvi zakona opravljali petpredmetno poklicno maturo," je povedal.
Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuj jezik in učni jezik oz. slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na ravni splošne mature. Priprave na maturo bodo zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. To po navedbah Logaja vključuje dodatne učne ure iz splošnoizobraževalnih predmetov z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezno podporo pri doseganju standardov znanja. S takšnimi rešitvami vlada po njegovih besedah med drugim sledi tudi načelu enakih možnosti.
Rešitve v predlagani noveli po ministrovem prepričanju zagotavljajo tudi priložnosti za nadarjene dijake, ki so lahko tako bolj poglobljenega znanja deležni že v obdobju srednješolskega izobraževanja. "Dosedanje rešitve tega niso omogočale, saj morajo dijaki srednjih strokovnih šol za priprave na opravljanje petega izbirnega predmeta mature sami poiskati srednjo šolo oziroma gimnazijski program, ki jim omogoča priprave na izbrani predmet," je opozoril.
Poleg omenjene spremembe novela med drugim prav tako izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo po sprejetju zakona lahko po njegovem pojasnilu ne zgolj popravljali negativne ocene, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature.
Cilj predloga sprememb je usklajen s predlogom zakona o visokem šolstvu, ki ureja pogoje za vpis v študijske programe. "Sprejetje zakona je nujno zaradi dviga kakovosti srednješolskega izobraževanja kot osnove za uspešno nadaljevanje študija na univerzitetnih in enovitih magistrskih študijih," je še dodal Logaj.
Na novinarsko vprašanje v zvezi s pomisleki o razvrednotenju strokovnih predmetov, ki so bili izraženi v javni razpravi, je Logaj odgovoril, da v nobenem primeru ne gre za to. "Vsaj poklicna matura, pa najsi bo štiripredmetna ali petpredmetna še vedno obdrži tiste predmete, ki so že sedaj na poklicni maturi. Gre za pristop. Dijaki, ki so želeli na univerzitetni študij, so morali za peti predmet najti sami šolo, kjer so opravljali splošno izobraževalni predmet," je pojasnil.
Spomnil je na podatke, ki kažejo, da je uspeh dijakov s poklicno maturo na univerzitetnem izobraževanju nižji od uspeha dijakov s splošno maturo, zato želijo z novelo zakona tem dijakom omogočiti višjo raven znanja.
Ljubljanski študentski domovi se bodo priključili univerzi
Predlog zakona kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz in to izključno na predlog vlade, ne pa tudi (javnih) samostojnih visokošolskih zavodov. Predlog prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako priključil Univerzi v Ljubljani, je dejal Papič.
Zakon podrobneje ureja postopek dodeljevanja koncesij, kar je bilo do zdaj po Papičevih besedah izredno neurejeno, in uvaja novosti glede delovanja nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). "Spremenilo pa se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let," je poudaril.
Izrednega študija ne bodo ukinili, nadomestil ga bo t. i. časovno prilagojen študij
Povsem novo področje, ki ga ureja predlog zakona, so po Papičevih besedah mikrodokazila, ki jih bo posameznik dobil na podlagi krajšega izobraževanja na visokošolskih zavodih. Kot naslednjo novost predloga zakona je omenil t. i. časovno prilagojen študij, ki nadomešča trenutni izredni študij. Pri tem je Papič opozoril, da so bile interpretacije, da naj bi ukinjali izredni študij, napačne. "To absolutno ne drži, časovno prilagojeni študij je še naprej izredni študij oziroma študij ob delu, razlika pa je v tem, da se lahko obdobje študija enega letnika podaljša do dveh let," je pojasnil.
Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji, zakon daje tudi več poudarka športnim/gibalnim aktivnostim študentov, je dodal Papič.
"Zakon začne veljati v večini določb s 1. januarjem 2026. Je pa cel kup prehodnih določb, ki segajo tudi do leta 2031. Generacija dijakov, ki bo zaključila srednjo šolo, gimnazijo leta 2030 oziroma eno leto prej, se bo lahko po novih pravilih novele zakona o maturi, to je že upoštevano tudi v našem zakonu, prvič vpisala na univerze v študijskem letu 2030/2031," je Papič odgovoril na novinarsko vprašanje glede uveljavitve zakona in uskladitve s predlogom novele zakona o maturi.
Vlada potrdila predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
Med drugim je vlada na današnji seji potrdila predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. S predlogom povišujejo plačilo rejnikom in uvajajo tri prejemke v višini 360 evrov, nezaposleni rejniki pa bi bili upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, je po seji dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.
Dodal je, da spremembe zakona pomenijo temeljito in nujno prenovo rejniškega sistema v Sloveniji. Potreba po prenovi pa izvira iz pomanjkanja rejniških družin, da se za to dejavnost odloča vedno manj ljudi in da se rejniki starajo. "Kar pomeni, da se tudi centri za socialno delo (CSD) in socialne službe spopadajo z velikim izzivom, kam nameščati otroke v stiski," je dodal. Namen novele je obdržati rejnike v sistemu in privabiti nove.
S predlogom zakona področje po njegovih besedah nagovarjajo na treh ravneh. Prva raven je položaj rejnikov in otrok v rejniških družinah. Sprememba predvideva, da bodo rejniki, ki imajo nameščenega vsaj enega otroka, upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, če niso zavarovani na drugi podlagi, torej če niso zaposleni. Predlog "precej povečuje tudi plačilo rejnikom ter povračilo materialnih stroškov", je dejal Juvan.
V sporočilu po seji vlade pa so zapisali, da predlog določa enotno oskrbnino za vse otroke oziroma polnoletne osebe (od nič do 26 let). Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške v višini 494,09 evra in denarni prejemek v višini otroškega dodatka, določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka v višini 143,81, skupaj torej 637,9 evra (trenutno 510,23 evra).
Določa tudi povišanje od celotnega zneska oskrbnine in ne več le od materialnih stroškov za 25 odstotkov, če je več razlogov, pa za 50 odstotkov. V primeru zvišanja za 25 odstotkov bi oskrbnina znašala 797,38 evra, v primeru 50-odstotnega zvišanja pa bi znašala 956,85 evra.
Predlog zakona določa tudi poročanje rejnika glede namenskosti porabe zvišane oskrbnine, in sicer enkrat letno ter kadar to zahteva CSD. Trenutno je mogoče povišanje oskrbnine za 25 odstotkov materialnih stroškov, oskrbnina tako lahko znaša največ 457,84 evra, so zapisali.
Plačilo dela bi s trenutnih 166,69 evra povišali na 360,1 evra. Morebitno povišanje plačila dela za 25 ali 50 odstotkov pa bi bilo odvisno od zahtevnosti oskrbe varstva in vzgoje otroka. Ob 25-odstotnem zvišanju bi plačilo dela znašalo 450,11 evra, ob 50-odstotnem zvišanju pa 540,15 evra.
Če otrok biva v rejniški družini za čas koncev tedna in šolskih počitnic (vikend rejništvo), je rejnik v teh mesecih upravičen do 75-odstotne oskrbnine (478,43 evra) ter sorazmernega dela plačila dela.
S predlogom novele bi uvedli tudi tri prejemke za rejnike v višini 360 evrov, in sicer bi prvega dobili ob namestitvi otroka, takoj po nujnem odvzemu, drugega bi dobili za namestitev vsakega od sorojencev v rejniško družino, tretji prejemek pa bi bil dodatek za oddih in počitnice v poletnih mesecih za vsakega nameščenega otroka.
Novela določa, da so otroci v rejništvu prejemniki otroškega dodatka. "S tem smo odpravili vse nejasnosti, do katerih dodatnih ukrepov so upravičeni otroci v rejništvu, spomnimo se denimo na razdelitev računalnikov," je dejal Juvan.
Rejnikom dodatne storitve
Predlog uvaja nekatere nove storitve za rejnike, kot sta brezplačna pravna pomoč, ko morajo na sodišču sodelovati v postopkih, in dostop do supervizije, torej do strokovne pomoči in svetovanja, do katere so bili zdaj upravičeni socialni delavci.
Predlog novele poenostavlja postopek za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklica, normativ pa znižuje na namestitev enega otroka ali mladostnika, ki pa mora biti nameščen za ves mesec.
Na področju nadzora in usposabljanja uvajajo, da morajo rejniki usposabljanje opraviti uspešno in ne zgolj opraviti. Redna usposabljanja rejnikov pa bi se izvajala na tri leta in ne več na pet let.
Po noveli bi se individualna projektna skupina, ki se ukvarja s posameznim primerom, morala sestati dvakrat letno in ne več enkrat na leto.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtujejo, da bo imela novela finančne posledice v višini 11 milijonov evrov letno, trenutno pa država za to področje namenja okrog sedem milijonov evrov.
Sprejetje pred poletjem?
Juvan je povedal še, da bodo zakon v DZ vložili v naslednjih dneh, sprejet pa bi lahko bil pred poletjem. Novela določa, da se bo začela uporabljati štiri mesece po sprejetju v DZ, "ker ministrstvo potrebuje nekaj časa, da prilagodi informacijske sisteme na nov sistem".
Prepričan je, da se noveli v DZ obeta podpora, saj jo je oblikovala delovna skupina, kjer so sodelovali "vsi deležniki na področju rejništva", in uživa splošno podporo strokovne javnosti, deležnikov in politike.
Pri oblikovanju predloga so upoštevali pripombe iz javne razprave, ki je potekala lani poleti. Med drugim glede nezadostne višine materialnih stroškov, ki so jo nekoliko zvišali in gre za zmnožek osnovne denarne socialne pomoči in otroškega dodatka. Upoštevali so tudi pripombo, da morajo biti rejniki upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, tudi če nimajo nameščenih vsaj treh otrok, kot to velja trenutno, in pripombe glede dostopa do supervizije.
