Torek, 8. 8. 2017, 10.55
6 let, 8 mesecev
Vrhničan Kemisu izstavil račun. Kaj se je zgodilo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,35
5
Občan Vrhnike je dal po majskem požaru v sinjegoriškem Kemisu analizirati zemljo na svojem vrtu. V podjetju namreč niso znali povedati, kaj je gorelo, zato nihče ni natančno vedel, kaj je pristalo na vrhniških vrtovih. Kaj je pokazala analiza in kaj so iz Kemisa odgovorili, ko jim je občan poslal zahtevek za povračilo stroška analize?
Vzorec so odvzeli v začetku junija z vrta v stanovanjskem naselju na Vrhniki, nedaleč stran od Kemisa. Takrat je med prebivalstvom še vedno vladala negotovost. Prvič zaradi pomanjkanja informacij o tem, kaj je sredi maja v Kemisu v resnici gorelo, in drugič zaradi neusklajenega delovanja državnih institucij, ki so takoj po požaru razglasile, da se je onesnaženje zadržalo na območju podjetja, po nekaj dneh pa izdale opozorilo, da odsvetujejo uporabo vrtnin na območju, kjer se je vil dim (torej vse do Zaplane in Logatca).
Je onesnaženje na vrtu posledica požara? Verjetno ne.
Analiza vrhniške zemlje, narejena v zasebnem laboratoriju, je pokazala presežne vrednosti niklja in kadmija.
Analiza zasebnega laboratorija je pokazala presežne vrednosti niklja in kadmija. Medtem ko je izmerjena vrednost kadmija v območju mejne imisijske vrednosti, vsebnost niklja presega opozorilno imisijsko vrednost. S tem so tla po navedbah v analizi klasificirana kot onesnažena in obstaja "velika verjetnost, da nikelj prehaja v vrtnine". Izmerjene vrednosti hranimo v uredništvu, a jih nismo objavili, ker želi občan ostati anonimen.
Na Agenciji RS za okolje (Arso )so nam na vprašanje, ali je vzrok za povišane vrednosti (lahko) majski požar, odgovorili, da po njihovih raziskavah povišane vsebnosti kadmija in niklja niso posledica požara. Kot pravijo, bi za natančno opredelitev potrebovali še dodatne podatke, na primer:
- kdo, na kakšen način in na kakšni globini je odvzel vzorec,
- ali so bile analize izvedene v akreditiranem laboratoriju,
- ali so bila tla na vrtu zamenjana oziroma je bila zemlja deloma odložena,
- na kakšen način so vrt gnojili in ali tja odlagajo kompost in zemlja lončnic.
Ker želi občan ostati anonimen, jim podatkov nismo posredovali. Poleg tega je sam opravil poizvedbe, ki so pokazale, da so presežne vrednosti najverjetneje posledica starega onesnaženja. To po navedbah Arsa močno bremeni Vrhniko predvsem iz časov Industrije usnja Vrhnika.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da niti ni nujno, da presežna vrednost niklja ali kadmija v zemlji pomeni tveganje za zdravje. Rastline se namreč zelo razlikujejo po sprejemanju elementov prek koreninskega sistema, pravijo. Če prebivalec o tem ni prepričan, mu svetujejo, da se obrne na agronome.
Račun za analizo poslal Kemisu
Občan pa je Kemisu pozneje poslal odškodninski zahtevek, v katerem zahteva povračilo stroška analize. Prav požar, katerega vzrok sicer še ni znan, in dejstvo, da podjetje ni vedelo, kaj je gorelo, je namreč botrovalo temu, da je sploh naročil analizo. Tako meni, da bi moral njen strošek plačati Kemis.
Ta je zahtevek posredoval zavarovalnici Generali, iz katere so občanu odgovorili, da trenutno o tem še ne morejo odločiti, češ da še čakajo na poročila pooblaščenih državnih organov o vzroku požara. Tudi v Kemisu, kjer so do konca julija prejeli 30 zahtevkov (od tega sedem od občanov in 23 od društev in drugih pravnih oseb), pravijo, da pred obravnavo zahtevkov čakajo na poročilo preiskave vzroka požara.
Z odgovori, ki jih je zavarovalnica pošiljala vlagateljem zahtevkov, niso seznanjeni, saj poleti z njo manj komunicirajo, pravijo. Že zdaj pa povedo, da stroškov analiz, ki so jih naročali občani in društva sami, ne morejo kriti oni.
"Že prve analize so namreč potrjevale naše ugotovitve, da požar v Kemisu ni imel opaznih oziroma trajnih posledic na okoliške zemljine, razen na lokaciji vdora gasilnih voda v potok Tojnico. Analize so jasno pokazale, da je zaznano onesnaženje zemljine povezano z dejavnostmi, ki so jih pred Kemisom na območju Vrhnike izvajale druge organizacije. Kot rečeno, občane smo opozarjali, naj ne nasedajo nepreverjenim govoricam," pravi direktor Emil Nanut.
Preberite še:
"Ali lahko zahtevam odškodnino zaradi zdravstvenih tveganj ob požaru?" #Kemis
"Zavarujte dokaze, z zahtevki pa počakajte"
"Kemis bo verjetno povsod, kjer ne bo neposredne vzročno-posledične zveze, počakal na tožbe," meni odvetnik Janez Stušek.
Eden od odvetnikov, ki se ukvarja tudi z zadevo Kemis, je Janez Stušek. Odvetnik meni, da bo Kemis najverjetneje do konca vseh preiskav in ne nazadnje tudi odločitve, kaj bo s podjetjem, vse zahtevke zavračal. Poravnal bo le škodo, ki je zelo neposredno povezana s požarom, kot je na primer škoda zaradi onesnaženja Tojnice (prav v teh dneh se začenja sanacija).
"Svetujem, da ljudje z zahtevki počakajo. Rok za uveljavljanje odškodninsko odgovornosti je tri leta, tako da je časa še veliko. Vsekakor pa priporočam čimprejšnje zavarovanje dokazov in iskanje vzročno-posledične zveze, ki bo pomagala dokazati, da je onesnaženje povzročil Kemis in ni posledica starega onesnaženja, kot bi lahko trdilo podjetje. Na primer, če bo vzorec vzet s strehe nekega objekta, bo Kemis težko trdil, da je onesnaženje posledica starih bremen," meni.
Če ne bo kakšnega sistemskega zakona, nekakšnega lex Kemis, ki bi uredil pravice tistih, na katere je nesreča vplivala, bodo ljudje lahko pravice uveljavljali prek odškodninskih zahtevkov ali tožb, tudi skupinskih. "Pri skupinskih tožbah pa je po mojih izkušnjah pogosto težava, ker imajo ljudje različne interese in ni usklajenega ravnanja, kar pa je na koncu voda na mlin toženemu," meni Stušek.
"Kemis bo s prstom kazal na druge"
Na Stuška, ki je zastopal Eko krog v zmagoviti bitki proti trboveljski cementarni Lafarge Cement, so se po požaru v Kemisu obrnile vrhniška občina, komunala in ribiška družina ter tudi ena od lokalnih civilnih iniciativ. Za zdaj sicer ne občina in komunala ne ribiška družina niso vložile odškodninskega zahtevka, vse pa so nam zagotovile, da bodo to storile.
Stušek meni, da bi se lahko odškodninski postopki zaradi številnih neznank zavlekli: "Kemisov trenutno najpogostejši argument je staro onesnaženje na območju podjetja. To pomeni, da bodo v postopkih s prstom kazali na druge. Naloga strokovnjakov oziroma izvedencev bo, da povedo, kaj je v vzročni povezavi s požarom. Še ena težava je, da Kemis ni imel popisa, kaj konkretno je skladiščil, temveč je popisoval le po skupinah (nevarnih) snovi. Treba bo ugotoviti, kaj natanko je gorelo, da bo znano, katera onesnažila sploh iskati z analizami," pravi.
"Kemisov trenutno najpogostejši argument je staro onesnaženje na območju podjetja. To pomeni, da bodo v postopkih s prstom kazali na druge. Naloga strokovnjakov oziroma izvedencev bo, da povedo, kaj je v vzročni povezavi s požarom," meni odvetnik Stušek.
Je Kemis opustil dolžno skrbnost?
Na drugi strani, pravi, nekateri indici vseeno kažejo na neustrezno ravnanje podjetja. "Če je resničen podatek, ki je zakrožil v javnosti, da so se požari dogajali že pred tem glavnim, kaže na to, da dolžna skrbnost ni bila zagotovljena. V takem primeru se ne moremo izgovarjati, da je bilo zakonsko vse brez težave, očitno je bilo nekaj s požarnim redom vendarle narobe. Gre za sume tako imenovanih opustitvenih kaznivih dejanj, ki pa so v Sloveniji pogosto neobravnavana, vsaj na tem področju."
Pravo tveganje za Kemis in njegovega lastnika Gorenje se sicer po njegovem mnenju skriva v morebitnih dolgoročnih posledicah, za katere pa bo treba leta izvajati monitoring in spremljati obolelost prebivalstva v primerjavi s preostalo populacijo. "To bo pokazalo, ali je bilo onesnaženje res samo vprašanje izliva požarne vode in onesnaženja reke Tojnice ali morebiti bilo kaj več. Upajmo seveda, da ne," pravi sogovornik.
Sanacije po slovensko: rešitve ad hoc, ki še povečajo škodo
Sam v sanaciji po požaru v Kemisu in okoljskih nesrečah v Sloveniji nasploh največjo težavo vidi v reševanju ad hoc, s katerim lahko naredimo še večjo škodo. "V Skandinaviji imajo protokol reševanja problemov na način, da gre 80 odstotkov časa za pripravo projekta, 20 odstotkov pa za njegovo izvedbo. Pri nas pa po moji oceni namenimo pripravi projektov pet odstotkov, 15 odstotkov izvedbi, nato pa se 80 odstotkov časa ukvarjamo s sanacijo škode, ki smo jo naredili s prehitrim 'načrtovanjem'."
Boji se, da bo, po trenutnem dogajanju sodeč, izplen vse zadeve Kemis, da bodo sanirali Tojnico, morda bomo dobili še posodobitev varnostnih predpisov. "Vse preostalo bo, tako kot v drugih podobnih primerih, odvisno od volje posameznika. Če se bo zgodil preboj, bo to zaradi posameznikov, ki bodo dovolj hitro zavarovali dokaze in imeli dovolj volje za nadaljnje postopke."
NIJZ Vrhničanom: "Zahtevajte celovito analizo onesnaženja." A od koga?
Vrhniškega župana Stojana Jakina sprašujemo, ali bo občina izvedla sistemsko analizo onesnaženja zemlje, kot jo predlaga NIJZ.
Z NIJZ so nam sporočili, da so prebivalcem Vrhnike že svetovali, naj prek svojega lokalnega okolja zahtevajo celovit pristop k ugotavljanju najprej stanja onesnaženosti zemlje in svetovanje o varni pridelavi hrane.
Na občino Vrhnika smo naslovili vprašanje, ali bodo analizo izvedli na občini. Kot so nam sporočili, je bil konec maja sprejet sklep občinskega sveta, da se za namen preveritve onesnaženja zemljin v proračunu občine rezervira določen znesek, ki se koristi za sistematilčno raziskavo okolja na Vrhniki. Višina zneska še ni znana, sklep tudi še ni realiziran.
Na občini pa ob tem pravijo: "Če se izkaže, da je onesnaženost posledica preteklega delovanja industrije, občina ocenjuje, da bi za sanacijo morala poskrbeti in jo financirati država."
Na stran občanov se v primeru majskega požara postavlja tudi varuh človekovih pravic, ki se je na lastno pobudo lotil preiskave in do zdaj ugotovil:
"V konkretnem primeru, kot je mogoče zaslediti iz sredstev javnega obveščanja in že pridobljenih nekaterih odgovorov pristojnih organov, ni bilo zadoščeno kriterijem, ki jih postavlja Aarhuška konvencija. V primeru okoljskih nesreč je treba takoj zagotoviti ustrezno obveščanje javnosti o že nastalih škodljivih vplivih dogodka tudi zato, da se prebivalstvo ustrezno zavaruje; se tako preprečita nepotreben družbeni preplah in panika ter se zagotovijo takojšnji previdnostni ukrepi za zaščito zdravja in premoženja ljudi."
5