Vraničar Ermanova: Z iskanjem rešitve za NLB seznaniti nove parlamentarne stranke

V iskanje rešitev treba vključiti vse nove parlamentarne stranke

"Gre za vprašanje, ki mu bo zelo hitro treba posvetiti pozornost," je o zavezi za privatizacijo NLB ob robu današnje bančne konference v Ljubljani menila Vraničar Ermanova, na vprašanje, ali se bo po nedeljskih parlamentarnih volitvah o tem pogovarjala tudi z novim mandatarjem, pa je odgovorila, da je to vprašanje odvisno tudi od trenutnega predsednika vlade.

V naslednjih dneh se namerava zato sestati z odhajajočim predsednikom vlade Mirom Cerarjem, da bi se dogovorila, kako ukrepati na politični ravni. V iskanje rešitve za NLB bi bilo sicer treba po njenem mnenju vključiti vse nove parlamentarne stranke ali pa jih vsaj seznaniti s predlaganimi rešitvami.

Evropska komisija o prihodnosti NLB

Slovenija, ki bi morala NLB v skladu s prvotnimi zavezami prodati že do konca lanskega leta, zdaj predlaga, naj se del banke proda letos, postopek pa dokonča v letu 2019. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih.

Ker Slovenija do konca lanskega leta ni izpeljala vsaj delne privatizacije NLB, je Evropska komisija v letošnjem januarju sprožila poglobljeno preiskavo. Ta je trenutno v fazi priprave stališča Slovenije do pripomb, ki so jih na predlog za začetek postopka sprožile tretje strani, kot so konkurenčne banke, civilne iniciative, organizacije in združenja. "Rok za posredovanje pripomb poteče 16. junija in do tega roka nameravamo odgovore tudi posredovati," je danes dejala Vraničar Ermanova.

Evropska komisija ima sicer za zaključek postopka 18 mesecev časa, torej do julija 2019. A ministrica glede na aktualnost zadeve pričakuje odločitev prej.

Če bosta strani dosegli dogovor, bo komisija postopek poglobljene preiskave ustavila in izdala novo odločbo s spremenjenimi zavezami na podlagi doseženega dogovora. Če dogovora ne bosta dosegli, pa lahko izda novo odločbo, v kateri naloži Sloveniji rok prodaje banke in izravnalne ukrepe, ali pa razglasi državno pomoč NLB za nezakonito. V tem primeru bo morala NLB državno pomoč, ki jo je konec leta 2013 prejela od države, vrniti.

Novice Brodolom socialdemokracije. Lahko Dejan Židan obrne svojo ladjo?

Banka Slovenije proti odlogu privatizacije

Odlog privatizacije NLB se zdi Primožu Dolencu, ki po odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca vodi Banko Slovenije, precej velik problem. "A ne za finančno stabilnost v Sloveniji ali za kapitalsko ustreznost bank, pač pa za srednjeročni razvoj banke," je pojasnil.

Kot je dodal, je NLB v trenutnih razmerah omejena v svojih poslih, grozi ji celo prodaja podružnic v državah bivše Jugoslavije. V tem delu se mu zdi odlog privatizacije oz. nedogovor vsekakor slab. A Banka Slovenije v tem procesu ne sodeluje in odločiti se mora lastnik v dogovoru z deležniki, je še dejal.