SiolNET. Novice Slovenija
3,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger
26. junij 1991

Vojna napoved Sloveniji

3,35

termometer

Slovenost ob razglasitvi slovenske samostojnosti
Častna četa na slovesni razglasitvi slovenske samostojnosti na Trgu republike 26. junija 1991. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Nad Slovenijo, ki je 26. junija 1991 na Trgu republike slovesno razglasila svojo samostojnost, so se zbirali črni oblaki. Zvezna jugoslovanska vlada je namreč zgodaj zjutraj tega dne JLA dala zeleno luč za napad na našo državo. Najprej so začeli jugoslovanski tanki hrumeti po Primorski.

Slovenski parlament je samostojnost in neodvisnost razglasil 25. junija 1991 ob 19. uri. Še istega večera se je začel dejanski prevzem oblasti. Slovenija je prevzela carinsko službo na svojem ozemlju in zavarovala njene objekte ter prevzela letališke stolpe na vseh treh slovenskih letališčih.

Menjave tabel in zastav na mejnih prehodih

Začela se je menjava mejnih tabel in državnih zastav na mejnih prehodih – jugoslovanske table in zastave so zamenjale slovenske table z oznako Republika Slovenija. Na meji s Hrvaško je bilo vzpostavljeno osem mejnih kontrolnih točk.

Datum prevzema dejanske oblasti (25. junij 1991) je bil državna skrivnost. Kot piše takratni obrambni minister Janez Janša v svoji knjigi Premiki, so za ta datum vedeli samo nekateri: razširjeno slovensko predsedstvo, nekaj članov slovenske vlade in ključni operativci. 17. ali 18. junija je eden od teh (pozneje se je izvedelo, da je šlo za člana slovenskega predsedstva Cirila Zlobca, op. p.) to skrivnost povedal tujemu (italijanskemu, op. p.) diplomatu. Ta je omenjeni podatek nemudoma sporočil svoji vladi, iz Rima pa je podatek prišel v Beograd.

25. junija zvečer je malo pred 20. uro hrvaški sabor razglasil samostojnost Hrvaške. A za razliko od Slovenije je bila to takrat samo navidezna osamosvojitev, saj Hrvaška ni prevzela dejanske oblasti nad svojim ozemljem, delno tudi zaradi srbskih upornikov.

Vojna napoved jugoslovanske vlade Sloveniji

Ob 21. uri zvečer se je v Beogradu pod vodstvom Hrvata Anteja Markovića sestala zvezna jugoslovanska vlada. Seja vlade se je zavlekla pozno v noč in se končala šele zgodaj zjutraj naslednjega dne.

Predsednik zvezne jugoslovanske vlade, Hrvat Ante Marković, je, opogumljen s stališči nekaterih zahodnih voditeljev, ki so žugali Sloveniji, da je ne bodo priznali, dal zeleno luč JLA za napad na Slovenijo. To je bil ukaz, ki so ga jugogenerali že nestrpno čakali. Predsednik zvezne jugoslovanske vlade, Hrvat Ante Marković, je, opogumljen s stališči nekaterih zahodnih voditeljev, ki so žugali Sloveniji, da je ne bodo priznali, dal zeleno luč JLA za napad na Slovenijo. To je bil ukaz, ki so ga jugogenerali že nestrpno čakali. Foto: STA

26. junija ob 3.30 je zvezna jugoslovanska vlada dala ukaz Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) in zvezni policiji, da naj prevzameta nadzor nad mejo med Slovenijo in drugimi državami, če je treba, tudi z uporabo sile. Prav tako je prepovedala postavljanje mejnih prehodov znotraj Jugoslavije (na slovensko-hrvaški meji, op. p.).

Jugoslovanska ljudska armada Novice Kako je Hrvaška jugoslovanski vojski omogočila napad na Slovenijo

To je bila dejansko vojna napoved Jugoslavije proti Sloveniji. Že 26. junija so se proti mejnim prehodom na Primorskem začeli valiti tanki in drugi oklepniki reškega korpusa, ki ga je vodil general Marijan Čad.

Primorci z barikadami nad jugoslovanske tanke

Primorci so spontano z barikadami skušali preprečiti gibanje kolon JLA, ovire so na ceste postavljali tudi delavci cestnih podjetij in slovenska policija. Kot piše tedanje Delo, so delavci Cestnega podjetja Koper 26. junija med 14. in 15. uro na cesto postavili težke gradbene stroje.

Predsednik slovenskega parlamenta France Bučar na slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Na slovesnost so med drugim prišli avstrijski deželni glavarji. V bližnjem Cankarjevem domu, kjer je bilo tiskovno središče, pa je bilo polno novinarjev: našteli so 170 slovenskih novinarjev in 320 tujih, od tega 70 iz drugih delov dotedanje Jugoslavije. Predsednik slovenskega parlamenta France Bučar na slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Na slovesnost so med drugim prišli avstrijski deželni glavarji. V bližnjem Cankarjevem domu, kjer je bilo tiskovno središče, pa je bilo polno novinarjev: našteli so 170 slovenskih novinarjev in 320 tujih, od tega 70 iz drugih delov dotedanje Jugoslavije. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Blokade so bile v Štorjah, na cesti med Divačo in Sežano ter v Kačičah in pri kamnolomu na črnokalskem klancu. Blokada je bila tudi v Lokvi na poti proti Divači, kamor so postavili tovorni avtomobil, da bi zaustavili osem tankov JLA.

Tanki podirajo ovire

Eden od tankov je zrinil tovorni avtomobil, da je odprl pot za druge tanke. Na koncu so vojaško kolono blokirali prebivalci Lokev s svojimi osebnimi vozili, tako da so vojaki pot proti italijansko-slovenski meji nadaljevali peš.

Slovenski teritorialci razorožujejo vojake JLA Novice Od polkovnika JLA, ki je grozil s pobijanjem Slovencev, do uresničitve slovenskih sanj

Zaradi kolone vozil JLA so zaprli tudi cesto na Rebernicah med Razdrtim in Podnanosom. Nekaj minut pred 18. uro se je kolona vojaških vozil iz Rebernice umaknila nazaj v Postojno.

Popoldne je kolona tankov JLA pri kraju Sanabor podrla ovire, ki so jih postavili tamkajšnji delavci cestnih podjetij in slovenska policija. Tankovska kolona se je pomikala tudi po dolini reke Bele proti Vipavi, kjer je na koncu prispela v Vipavo.

France Bučar Novice Mož, ki je s slovensko vojsko želel zavzeti Istro

Stotnik JLA z orožjem grozil domačinom

Ob 17.15 so v Kozini štirje tanki in šest transporterjev JLA prečkali železniško progo in nadaljevali pot skozi Kozino do križišča z Rupo, kjer so jih ustavili domačini z barikadami in tuj avtobus s turisti. Ogorčeni domačini so vojsko zmerjali, stotnik JLA jim je nato zagrozil s pištolo. Del kolone je ostal blokiran v Kozini, piše takratno Delo.

Zlovešči preleti jugoslovanskih vojaških letal

JLA je žugala Sloveniji tudi iz zraka. Z bombami oboroženi letali tipa Galeb 4 sta tako pol ure preletavali portoroško letališče, nebo nad Ljubljano pa so preletavali migi.

Dvig nove slovenske državne zastave na Trgu republike. Ker je slovenski parlament šele dan prej izglasoval novo zastavo in grb, je novih slovenskih zastav nekaj časa primanjkovalo, ker jih niso mogli tako hitro sešiti v zadostnem številu. Dvig nove slovenske državne zastave na Trgu republike. Ker je slovenski parlament šele dan prej izglasoval novo zastavo in grb, je novih slovenskih zastav nekaj časa primanjkovalo, ker jih niso mogli tako hitro sešiti v zadostnem številu. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zvezna kontrola letenja v Beogradu je 26. junija ob 12. uri sporočila, da ni več mogoče vzletati in pristajati na letališčih v Sloveniji. Zračni prostor nad Slovenijo je bil tako zaprt za civilni letalski promet.

Merjenje moči na mejnih prehodih

Iskrilo se je tudi na mejnih prehodih, zlasti na Primorskem, kjer so enote JLA preprečevale menjave tabel z napisom SFR Jugoslavija in jugoslovanskih zastav s slovenskimi tablami. Nasproti so si stali jugoslovanski vojaki in policisti.

Savudrija Novice Zakaj je Hrvaška dobila Savudrijo, čeprav tam niso živeli Hrvati

Slovesnost na ljubljanskem Trgu republike

Slovesna razglasitev slovenske samostojnosti se je začela 26. junija ob 21.15 na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar je blagoslovil slovensko lipo.

Slavnostni govornik na slovesni razglasitvi samostojnosti je bil predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. V svojem govoru je med drugim dejal: "Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da zbližuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje; zase, za mnoge rodove Slovencev, ki so davno nekoč sanjali te iste sanje, in za prihodnje rodove, ki bodo na teh sanjah gradili nov svet. (...) Ne ogrožamo nikogar. Zato ni treba letal nad naša mesta, ne tankov na naše ulice ..." Govor je končal z besedami: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan." Slavnostni govornik na slovesni razglasitvi samostojnosti je bil predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. V svojem govoru je med drugim dejal: "Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. Z delom dobi pravico, da zbližuje življenje in sanje. Mi smo včeraj povezali oboje; zase, za mnoge rodove Slovencev, ki so davno nekoč sanjali te iste sanje, in za prihodnje rodove, ki bodo na teh sanjah gradili nov svet. (...) Ne ogrožamo nikogar. Zato ni treba letal nad naša mesta, ne tankov na naše ulice ..." Govor je končal z besedami: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan." Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Z droga pred parlamentom so spustili staro slovensko zastavo z rdečo zvezdo in dvignili novo slovensko državno zastavo. Slovesnost se je končala z ognjemetom, pritrkavanjem cerkvenih zvonov, prižiganjem kresov na bližnjih hribih in s sliko z vrha Triglava, kjer je 20 planincev ob soju plamenic razvilo slovensko zastavo.

Začetek desetdnevne vojne

Slovenijo pa so čakali še bolj naporni dnevi, kot je bil 26. junij 1991, 27. junija ob 1.15 ponoči je namreč protiletalska oklepna baterija JLA iz Karlovca pri Metliki prestopila državno mejo. To je bil začetek vsesplošnega napada JLA na Slovenijo. Začela se je desetdnevna vojna za Slovenijo.

Tone Jerovšek Novice "Ko je bilo jasno, da bo Demos vztrajal, se je levica ustrašila" Bela hiša Novice Američani Slovencem: Petdeset let vas ne bomo priznali

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin