SiolNET. Novice Slovenija
3,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vladni poker z NLB: v Bruselj spet z novim scenarijem

3,50

termometer

Mateja Vraničar Erman
Foto: STA

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ima jutri verjetno eno od zadnjih ali celo zadnjo priložnost, da v Bruslju izpogaja odlog oziroma ustavitev prodaje NLB, pri kateri vztraja vlada Mira Cerarja. Slovenija naj bi zdaj po poročanju Dela predlagala postavitev neodvisnega skrbnika, najverjetneje zasebne upravljavske institucije.

"Podrobnosti o izhodiščih za jutrišnji pogovor ministrice s komisarko v interesu uspeha pogajanj ne moremo komentirati," se glasi skop odgovor finančnega ministrstva na naša vprašanja o tem, kaj bo jutri na mizo evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager dala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Spomnimo, da se Ljubljana in Bruselj vse od poletja pogajata o alternativah prodaji 75 odstotkov minus ene delnice državne NLB, h kateri se je država zavezala konec leta 2013, ko je shirani banki dala 1,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja in jo nacionalizirala. Spomladi nam je Evropska komisija odobrila prodajo v dveh delih - polovico do konca tega leta, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta. A je vlada prodajo ustavila.

Odločba Evropske komisije v primeru neprodaje predvideva sankcijo v obliki imenovanja pooblaščenca, ki lahko proda šest hčerinskih bank NLB Skupine na Balkanu

Nov sestanek, nov predlog

Bruselj, v imenu katerega se o (ne)prodaji NLB pogaja danska komisarka Margrethe Vestager, pri prodaji NLB vztraja zaradi slabega korporativnega upravljanja državne banke v preteklosti. Bruselj, v imenu katerega se o (ne)prodaji NLB pogaja danska komisarka Margrethe Vestager, pri prodaji NLB vztraja zaradi slabega korporativnega upravljanja državne banke v preteklosti. Foto: STA Viri pri ministrstvu za finance so nam potrdili, da naj bi Slovenija komisarki jutri (spet) nesla nov predlog, kako se izogniti prodaji balkanskih hčera.

Spomnimo, da je še pred tremi tedni Slovenija predlagala, da bi NLB plačala okrog 370 milijonov evrov v novoustanovljeni Sklad skladov, iz katerega naj bi se financirali tvegani projekti podjetij. V Bruslju sicer predloga niso zavrnili, a naj bi postavili dodatne zahteve, to pa naj bi slovensko stran prepričalo o iskanju drugih rešitev.

Jutri naj bi - kot je danes že poročalo Delo - Slovenija tako predlagala, da banka dobi tako imenovanega neodvisnega skrbnika (v angleščini blind trustee), najverjetneje bi šlo za zasebno upravljavsko institucijo. Kdo bi skrbnika imenoval, še ni znano, vlada pa naj bi bila po poročanju časnika to pripravljena prepustiti Evropski komisiji.

Po naših informacijah je ta predlog nastal na ministrstvu, prejšnji teden naj bi ga že obravnavali na vladi in mu prižgali zeleno luč, ključno pa bo seveda, kaj o njem menijo v Bruslju.

Komisija vztraja pri prodaji

Znano je, da komisija pri prodaji banke vztraja, ker meni, da jo je v slabo stanje pred leti pripeljalo prav državno lastništvo in posledično slabo korporativno upravljanje. "Šibka ureditev korporativnega upravljanja in posledično velik vpliv države v vsakdanjem poslovanju banke sta bila med razlogi, ki so banko spravili v težave," so v Bruslju zapisali v letošnji odločbi, s katero so privolili v prodajo banke v dveh delih.

Ali bo ponujen predlog, da v banko pripelje zasebnega upravljavca, za Bruselj sprejemljiv, naj bi bilo znano jutri. Prav tako več o tem, kako naj bi sistem sploh deloval.

NLB Foto: Matej Leskovšek

Še dva dni za imenovanje pooblaščenca

Medtem pa je slovenska stran v vse večji časovni stiski. Odločba Evropske komisije namreč navaja, da mora, če NLB ne proda, do konca novembra (torej v dveh dneh) v Bruselj poslati predlog imena pooblaščenca za prodajo balkanskih hčera. Pooblaščenca potrdi komisija, delo pa začne januarja prihodnje leto.

Viri pri ministrstvu, ki naj bi pripravilo nabor kandidatov - te nato izbere vlada - ves čas ponavljajo, da je glavna naloga ministrstva iskanje alternativ prodaje balkanskih hčera. A hkrati priznajo, da se zavedajo tudi te zaveze. Ali že imajo kakšna konkretna imena, pa ni znano. Resneje naj bi se s tem vprašanjem ukvajrali, če Slovenija jutri dobi rdečo luč za novi predlog.

A dejstvo je, da odločba Evropske komisije ne predvideva sankcij, če Slovenija do konca novembra ne predlaga kandidata za pooblaščenca, prav tako ne, če pooblaščenec ne bo imenovan do konca leta. Vprašanje, kaj se zgodi, če pogajalski strani ostaneta na ločenih bregovih, tako ostaja neodgovorjeno.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin