Rešitev za obrambo NLB našli v skladu skladov. Kaj je to?

NLB kljub zavezi Bruslju iz leta 2013 ne bomo prodajali. To sporočilo koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS bo finančna ministrica Mateja Vraničar Erman jutri prenesla evropski komisarki za konurenco Margrethe Vestager, s katero se od poletja pogaja o spremembi zavez glede prodaje NLB.

Slovenija bo kot alternativo predstavila možnost finančnega nadomestila v višini okrog 370 milijonov evrov, ki bi ga NLB plačala skladu skladov. Gre za sklad, ki ga snuje vlada in naj bi ga upravljala SID Banka.

Idejo o skladu skladov je sicer ministrstvo danes prvič javno predstavilo. Kot so pojasnili, bo njegov namen zapolniti vrzel pri bančnem financiranju bolj tveganih projektov malih in srednjih podjetij. Denar bo črpal iz evropskih kohezijskih sredstev, obroki, ki bi jih vsako leto plačevala NLB, pa bi predstavljali dodaten vir. Na razpisih sklada bodo lahko poslovne banke - izvzemši NLB - kandidirale za denar, ki ga bodo nato porabljale za financiranje tveganih projektov podjetij.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman se po navedbah virov pri ministrstvu zaveda, da Evropska komisija ne bo zadovoljna s stališčem naše politike, da NLB kljub zavezi ne prodamo. Foto: STA , Kaj pa, če Bruselj reče ne?

Odgovarjamo na nekaj vprašanj v zvezi z načrti ministrstva in novo predlagano rešitvijo, s katero namerava vlada NLB ohraniti v državni lasti.

1. Ali je 370 milijonov evrov končni znesek nadomestila?

Ne. To številko so na ministrstvu postavili, ker menijo, da bi tolikšen znesek v proračun kapnil v primeru uresničitve zdaj veljavne sankcije prodaje šestih balkanskih hčera NLB.

Veljavna bruseljska odločba namreč predvideva, da mora pooblaščenec za banke iztržiti najmanj 75 odstotkov njihove knjigovodske vrednosti (kupnina je prihodek slovenskega proračuna). Na ministrstvu pa menijo, da več ne bi dobil, ker je minimalna cena navedena v odločbi in verjetno noben kupec ne bi ponudil več.

Teoretično gledano lahko Evropska komisija, če pristane na alternativno zavezo finančnega nadomestila, zahteva višje ali nižje  nadomestilo.

2. Zakaj bi NLB plačevala skladu skladov in ne v proračun?

Po naših informacijah so birokrati na ministrstvu morali preprečiti videz, da bo banka plačevala državi, saj je prav ta tista, ki ni izpolnila prodajnih zavez in je privedla do današnje, za Slovenijo sila neugodne situacije. Če bi predlagali, da banka plača v proračun, bi bila država tehnično gledano nagrajena.

Vprašanje pa, kaj Evropska komisija poreče na dejstvo, da bo ustanoviteljica sklada skladov (najverjetneje) država, upravljala pa ga bo prav tako državna SID banka.

3. Banko prodajamo zaradi slabega korporativnega upravljanja. Kako bomo upravičili, da bi namesto prodaje banka morala plačevati skladu v državni lasti - v rokah tistih, torej, zaradi katerih je pred štirimi leti potrebovala državno pomoč?

Viri pri ministrstvu pravijo, da je zato banka Evropski komisiji pripravljena ponuditi dodatne kompenzacijske ukrepe, predvsem na področju korporativnega upravljanja. Eden od njih je, da bi večji delež nadzorniških stolčkov prepustili neodvisnim strokovnjakom.

4. Kako bi nadomestilo udarilo NLB?

NLb bi 370-milijonsko nadomestilo plačala v večih obrokih. Foto: STA , Banka bi nadomestilo plačala v večih letnih obrokih, saj nima dovolj finančnih zalog za plačilo kazni v enem kosu. Med drugim mora paziti tudi, da kapitalsko ustreznost vzdržuje nad 16 odstotki.

V banki na vprašanje odgovarjajo, da tekočih postopkov in pogajanj ne komentirajo, saj je NLB predmet prodaje in podrobnosti niti ne poznajo. 

5. Kaj se zgodi, če Bruselj reče ne?

Ta možnost še zdaleč ni nemogoča, saj je do zdaj Bruselj vztrajal pri spoštovanju prodajnih zavez. Tudi ministrica Vraničar Ermanova je na današnji novinarski konferenci izrazila pričakovanje, da bo evropska komisarka Vestagerjeva jutri preverjala možnosti za izpeljavo (delne) privatizacije, ki je na drugi strani za našo politiko nesprejemljiva. 

A na ministrstvu po naših informacijah resne tretje možnosti, ki bi jo lahko jutri ponudili Vestagerjevi, nimajo. V nobenem primeru pa ministrstvo jutri ne pričakuje dokončne odločitve Bruslja.

6. Kakšen je najslabši možen scenarij?

Bo Margrethe Vestager vztrajala pri (delni) prodaji NLB? Foto: STA , Če pogajalski strani do konca leta ne najdeta skupnega jezika, bo v veljavo stopila sankcija prodaje hčerinskih družb na Balkanu. Da je to najslabša možna pot, se strinjajo tako v banki, slovenski vladi, kot tudi v Bruslju. A časa za iskanje alternativ zmanjkuje. Do konca meseca mora Slovenija predlagati kandidata za pooblaščenca, ki ga mora nato potrditi Bruselj.

Če Slovenija ne izpolni zaveze in ne pristane na sankcije Evropske komisije, pa ji grozi tožba.

7. Kako zaplete zaradi neizpolnitve prodajne zaveze komentirajo v NLB?

Negotovosti, povezane s prodajni postopkom, naj bi povečevale nervozo v banki in tudi njenem neposrednem lastniku, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). V banki pa uradno pravijo le, da je njihov strateški interes, da banka ostane močna regionalna skupina.Dodajajo še, da želijo odpravo kompenzacijskih ukrepov, ki jih je ob dodelitvi pomoči zahteval Bruselj in veljajo do izpolnitve prodajnih zavez. Kot pravijo, so ti ukrepi "v določenem delu omejujoče za poslovanje".