Četrtek, 7. 9. 2023, 17.09
1 leto, 3 mesece
Vlada ustanovila službo za obnovo po poplavah in plazovih
Vlada je na današnji seji ustanovila službo za obnovo po poplavah in plazovih, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic. Med njenimi prednostnimi nalogami je organizacijska, strokovna in druga pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov.
Kot so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), bo imela nova vladna služba še druge prioritete. Njene naloge bodo tako povezane tudi s svetovanjem, sodelovanjem, zagotavljanjem strokovne pomoči pri načrtovanju in projektiranju obnove poškodovanih in uničenih objektov ter z usklajevanjem in usmerjanjem.
Tako bo zadolžena za svetovanje pri odločitvah glede načina obnove in nudenje druge strokovne pomoči v zvezi z obnovo objektov, skrbela bo za koordiniranje izdelave projektne dokumentacije za gradnjo, razen gradnje državne infrastrukture, ter obnovo energetske gospodarske javne infrastrukture, z izjemo obveznosti obveščanja.
Služba bo sodelovala tudi pri nadzoru smotrne in namenske rabe javnofinančnih sredstev in drugih virov financiranja obnove, hkrati pa bo pomagala pri organizaciji strokovnega nadzora nad gradnjo v skladu s predpisi.
Med njenimi nalogami je omenjena še koordinacija dela nevladnih in humanitarnih organizacij, občin in drugih subjektov v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov.
Pravice porabe v rebalansu proračuna za 2024 in predlogu proračuna za 2025
Do vzpostavitve vladne službe kot samostojnega proračunskega uporabnika se bo sredstva za delovanje nove vladne službe v letošnjem letu zagotovilo iz veljavnega finančnega načrta kabineta predsednika vlade.
Pravice porabe za novoustanovljeni organ za leti 2024 in 2025 pa so načrtovane v predlogu rebalansa proračuna za leto 2024 in predlogu proračuna za leto 2025.
V vladni službi bo predvidoma sedem zaposlenih: poleg državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, ki jo bo vodil, še šest javnih uslužbencev, ki bodo vanjo premeščeni z različnih ministrstev.
Sprejet tudi program za odpravo škode iz majskih neurij
Vlada je danes sprejela predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij s poplavami, ki so državo prizadela med 14. in 23. majem. Sporočili so, da bodo po njem iz proračunske rezerve državnega proračuna za odpravo posledic teh neurij namenili 7,87 milijona evrov.
Neurja z vetrom in točo so maja največ težav povzročila na širšem območju Maribora, v Podravju in Pomurju. Vlada je 25. maja občinam, prizadetim v teh poplavah in plazovih, zagotovila 1,7 milijona evrov za intervencijske stroške.
Vlada znova pozvala Surs k pojasnilom
Prav tako so z Ukom sporočili, da je vlada slovenski statistični urad danes pozvala, naj v čim krajšem času celovito pojasni razloge in ugotovitve, zakaj so se pojavila odstopanja pri izračunu BDP za lani. Ob tem naj tudi pojasni, ali in kako popravek BDP za lani vpliva na ocene rasti BDP v letošnjem letu.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi letni oceni, ki jo je Surs objavil pretekli četrtek, realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je predhodna ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne v letu 2021.
Na Sursu so zavrnili očitke o nepravilnostih in pojasnili, da je razlog za veliko razliko med ocenama v upoštevanju agregatnih letnih podatkov, ki v obdobju priprave prvotne ocene še niso bili na voljo.
Jevšek: Slovenija namerava prilagoditi program kohezijske politike poplavam
Slovenija namerava program kohezijske politike, da bi lahko več sredstev uporabila za protipoplavne ukrepe, spremeniti do konca leta, je minister za kohezijo Aleksander Jevšek povedal po današnjem srečanju z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira v Bruslju. Ta mu je zagotovila prilagodljivost pri projektih, uničenih v poplavah, je dejal.