Šefic: Predstavljam si, da bo tudi za mlado družino selitev težka #video

Foto: Bojan Puhek Boštjan Šefic je rojen leta 1962 v Kranju, kjer tudi že ves čas živi. Tam je končal gimnazijo, v domačem mestu je tudi študiral: najprej na Višji šoli za notranje zadeve (današnja Fakulteta za varnostne vede), kjer je diplomiral leta 1994, kasneje pa je ob delu študij nadaljeval na Fakulteti za organizacijske vede, kjer je leta 2006 pridobil naziv specialist organizacije in menedžmenta.
Od leta 1988 je bil zaposlen v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve in kasnejšem Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, nato se je zaposlil v Varnostno-informativni službi. Na različnih delovnih mestih v tej službi, ki se je leta 1993 preimenovala v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), je preživel skoraj dvajset let. Od januarja 2004 do septembra 2007 je bil namestnik direktorja agencije Iztoka Podbregarja, ki ga je prva Janševa vlada zamenjala z Matjažem Šinkovcem. Ta je poskrbel, da je Šefic zaradi domnevnih mahinacij s črnim fondom izgubil službo.

Sledila je krajša epizoda v zasebnem sektorju, leta 2013 pa ga je vlada Alenke Bratušek imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga je vodil Gregor Virant. Državni sekretar na tem ministrstvu je ostal tudi v mandatu Cerarjeve vlade 2014–2018. Prav tem času ga je spoznala tudi širša javnost, saj je v letih 2015 in 2016 koordiniral odziv Slovenije na veliko migrantsko krizo.

Od septembra 2018 do marca 2019 je bil svetovalec ministra za obrambo Karla Erjavca, zadolžen predvsem za kadrovsko krepitev Slovenske vojske ter usklajevanje interesov med ministrstvom za obrambo in lokalnimi skupnostmi. Aprila 2020 pa je prevzel naloge sekretarja v kabinetu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, kjer je bil zadolžen za pripravo zakonskih predlogov s področja azilne zakonodaje.

Tam ni ostal dolgo, saj ga je oktobra isto leto takratni predsednik republike Borut Pahor imenoval za svojega svetovalca za nacionalno varnost. Decembra lani se je Šefic upokojil, sredi avgusta pa se je vrnil iz pokoja, da bi Sloveniji pomagal po silovitih poplavah.

Kako spite te dni, ko se spet napovedujejo močnejša neurja?

Od sobote, ko smo dobili prvo opozorilo, da bi utegnili ta teden spet imeti intenzivnejše padavine, nas izjemno skrbi. Tudi, ko sem bil v Zgornji Savinjski dolini, smo z župani kar nekaj časa namenili temu vprašanju. Pogovarjali smo se predvsem o tem, v kakšnem obsegu so vodotoki že sanirani in ali bodo lahko prevajali in zdržali večjo količino padavin, ki jo pričakujemo v prihodnjih dneh.

Druga bojazen, ki je tudi širša, saj ne velja samo za območja, ki so bila poplavljena, so seveda zemeljski plazovi. Zemljina je trenutno zelo nestabilna od vsega tega, kar se nam je letos dogajalo in dodatno intenzivno deževje lahko povzroči hudo škodo. Imamo namreč nekaj plazov, za katere vemo, da so potencialno izjemno nevarni.

Kakšne informacije ste dobili o stanju vodotokov? Koliko se je dalo narediti v dobrih treh tednih po poplavah?

Trije tedni so za tako katastrofalno naravno nesrečo izjemno kratek čas. Dela na strugah potekajo zelo intenzivno, seveda bi si želeli še več ekip, zato je tudi v interventnem zakonu določba, ki bo omogočala dodatno angažiranje ekip, strojev, tudi regulacijo cen, da bomo lahko bomo lahko čim več ljudi poslali na teren pred jesenskim deževjem.

Mogoče je to ušlo iz fokusa, ampak mi imamo na poplavnih območjih tudi nekatere velike gospodarske objekte, ki so zelo pomembni za določene regije ali celo državo. Nesmiselno bi bilo vztrajati na določeni lokaciji, če vemo, da se nam lahko v relativno kratkem obdobju tu ponovijo poplave.

Ljubljanski župan Zoran Janković je dejal, da bo občina z določenih gradbenih projektov, kot je na primer Rog, izvajalce poslala na prizadeta območja, recimo v Sneberje. Ali bo kaj takega počela ali že počne tudi država?

Vse projekte, ki potekajo, pregledujemo. Gotovo je kakšen tak, ki bi ga lahko začasno ustavili, so pa seveda tudi taki, ki morajo biti dokončani bodisi zaradi financiranja bodisi zaradi tega, ker bi ob nepravočasnem dokončanju nastala škoda. Zagotovila imamo, da bo državna cestna infrastruktura sanirana v razmeroma kratkem času. Dogovarjamo se tudi z občinami, da bi jim pomagali pri sanaciji lokalnih cest. Podlaga za to je tudi v interventnem zakonu.

Novice DZ ta teden o interventnem zakonu o ukrepih za pomoč in sanacijo po ujmi

Predstavljam si, da imajo manjše občine sedaj bistveno večje težave pri odpravljanju škode, nenazadnje so tudi kadrovsko precej šibkejše.

Moram reči, da je požrtvovalnost županov tako velikih kot majhnih občin izjemno velika. Drži pa to, kar izpostavljate. Majhne občine imajo majhno občinsko upravo, tudi štabi civilne zaščite so neprimerljivi med seboj. Iznajdljivost in sposobnost organizacije dela v tako majhni ekipi pride še toliko bolj do izraza. Tudi sam sem se angažiral in župane večjih občin, ki niso bile toliko prizadete, prosil, da prizadetim občinam pomagajo pri popisu škode. To so podatki, ki jih res potrebujemo.

"Ko sem videl, kakšno škodo je naredila voda, sem kar težko verjel, da so take sile sploh mogoče," je o doživljanju posledic poplav na terenu povedal Šefic. Foto: Bojan Puhek Se še spomnite, kaj ste počeli, ko je postalo jasno, kako katastrofalne bodo posledice poplav?

Katastrofa me je ujela doma. Dobrega pol leta sem bil v pokoju in z mislimi pri drugih projektih. Spomnim se, da smo bili vsi zelo zaskrbljeni, kajti nalivi so bili izjemni, tudi na Gorenjskem. Ko sem se sredi noči zbudil, nisem imel dobrega občutka.

Kranj, kjer živim, ni bil zelo prizadet, ampak že ko sem šel pogledat sotočje Rupovščice in Kokre, mi je bilo jasno, da bo na območjih, kjer reke po navadi poplavljajo, grozovito. Ta slutnja se je na žalost uresničila, saj so bila poročila nato iz ure v uro slabša.

O čem ste takrat razmišljali?

Najprej sem pomislil na ljudi. Srhljivo je spremljati, kaj so nekateri doživljali. Številnim voda ni odnesla samo hiše in vsega premoženja, temveč tudi zemljo. Znašli so se v položaju, ko nimajo več ničesar. Njihovo življenje je preprosto izbrisano.

Posebej se me dotaknejo starejši, ki se bodo zelo težko spet postavili na noge. Mlajši bodo imeli seveda hude težave, kljub pomoči bo ogromno odrekanja, ampak pred sabo imajo vendarle perspektivo.

Kako ste doživljali prizore razdejanja na terenu?

Ko sem videl, kakšno škodo je naredila voda, sem kar težko verjel, da so take sile sploh mogoče. Še posebej so me presenetile posledice na območju Mengša in Komende, saj živim blizu. Čeprav se s tem področjem res nikoli nisem ukvarjal, pa nisem imel občutka, da lahko potoki, kot je Pšata, naredijo tolikšno škodo. Zelo sem bil tudi presenečen, ko sem izvedel, da sta Komenda in Mengeš na 16. mestu poplavno najbolj ogroženih območij. Verjetno smo se vsi premalo zavedali te nevarnosti.

Novice Ocena: S solidarnostnim prispevkom bi v prvem letu zbrali več kot 150 milijonov evrov

Zanimivo je tudi to, da je bila na nekaterih poplavno ogroženih območjih po drugi strani škoda precej manjša, kot bi pričakovali.

Pokazalo se je, da so bili protipoplavni ukrepi, izvedeni v zadnjih 15 letih, učinkoviti in da je pomembno delati na tem.

Kako kmalu po poplavah je prišel klic z vprašanjem, ali bi bili pripravljeni pomagati?

Mislim, da po kakšnem tednu. Lahko rečem, da sem se zelo hitro odločil, ker se mi zdi, da je ob taki nesreči kdorkoli, ki lahko pomaga, skoraj dolžan to storiti. Tako smo se že dan kasneje dobili na sestanku in dogovorili, katere so tiste naloge, pri katerih bi lahko pomagal.

Kdo vas je kontaktiral?

Kot je običajno v takih primerih, ko želi premier z nekom govoriti, me je kontaktiral njegov vodja kabineta. Potem je seveda pogovor stekel s predsednikom vlade.

Zdi se, da so trenutno vsi pripravljeni pomagati, tudi politiki, ki so bili še včeraj največji nasprotniki, so zdaj zavezniki. Verjamete v iskrenost te nenadne enotnosti in solidarnosti?

Mislim, da nas je po eni strani obseg te nesreče pretresel. In da – pa upam, da je res tako – razumemo, da razmere niso take, da bi se šli neka preigravanja. Vse sile in celotno znanje je treba skoncentrirati za to, da najdemo in udejanjimo najboljše rešitve. Mislim, da je naša dolžnost, da pri teh vprašanjih delujemo skupaj.

Prizadeti so si začasno namestitev poiskali sami. Šefic pričakuje, da bodo v začetku septembra imeli bolj jasno sliko, komu morajo pri nastanitvi pomagati. Foto: Bojan Puhek

Kdaj bomo imeli podatke o škodi in kaj lahko o tem že poveste?

Prvega septembra pričakujemo, da bomo imeli predhodno oceno škode. Preliminarno oceno potrebujemo zaradi izvajanja interventnega zakona, zato da pravočasno oddamo zahtevke za evropski solidarnostni sklad, in tudi zaradi načrtovanja in povračil stroškov občinam. Bolj natančno oceno pričakujemo po 22. ali 23. septembru. V tem trenutku lahko rečemo, da bo škoda zagotovo znašala več milijard, tri, štiri, morda tudi več kot pet milijard.

Koliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo in kje so nastanjeni? Gospod Šestan je govoril o 28 trajno poškodovanih domovih in preko 400 začasno neuporabnih domovih. Vsi naj bi si sami našli začasno namestitev.

Tudi na tem področju računam, da bomo konec tedna dobili bolj natančne podatke. Ampak drži, da so si ljudje našli začasno namestitev. Preko Uprave za zaščito in reševanje ter humanitarnih organizacij bomo na terenu izvedeli, za koliko ljudi je to kratkoročna rešitev in komu moramo v nadaljevanju pomagati na daljši rok. Na žalost je v regijah, ki so bile najbolj prizadete, namestitvenih kapacitet malo. Ta naloga bo zelo zahtevna, ampak pomembno je, da ljudje ne ostanejo brez strehe nad glavo in se lahko začnejo postavljati na noge.

Začasno bodo po mojem mnenju ljudje selitev sprejeli, sploh mlajši, če se jim ponudi tudi drugačno dolgoročno rešitev. Si pa predstavljam, da bo tudi za mlado družino, ki je navajenega določenega okolja, ima otroke v določeni šoli ali vrtcu, službe v bližini, težko. 

Predstavljam si, da bo pred bolj trajno rešitvijo treba poiskati še vmesno.

Seveda, preden bomo našli nadomestna zemljišča in poskrbeli za nadomestitvene gradnje, bo preteklo nekaj časa. To je eno od področij, ki ga bo treba definirati v zakonu o obnovi. Treba je tudi vedeti, da so bili ljudje zelo različno prizadeti: eni so izgubili vse, druge čaka izjemno zahtevna sanacija, tretji bodo potrebovali namestitev za dva, tri mesece, da uredijo poplavljene domove, nekateri bivajo na izjemno ogroženih območjih, bodisi gre grožnjo plazov bodisi poplav. Morda bo na podlagi strokovnih ocen kje nujna tudi kakšna preselitev.

Ste si do sedaj ogledali vsa prizadeta območja?

Ne še. Še preden sem prevzel to funkcijo, sem si skupaj s predsednikom vlade ogledal Mengeš in Komendo, bil sem v Sneberjah, Zgornji Savinjski dolini, v tednu ali dveh si bom predvidoma ogledal še ostala območja.

Na Koroškem torej niste bili?

Ne še. To bo verjetno prva naslednja pot.

Bodo nadomestitvene gradnje ostale v lasti države?

Več idej je. Ena od teh je da se za tiste, ki so izgubili vse, zgradijo novi objekti, ki bi bili v prvi fazi v lasti države, v naslednji fazi pa bi jih lahko, če bi to želeli, odkupili.

Si predstavljate, da se ljudje ne bodo samo pripravljeni preseliti na drugo lokacijo, temveč tudi zamenjati lastniško stanovanje za nelastniško?

Začasno bodo po mojem mnenju to sprejeli, sploh mlajši, če se jim ponudi tudi drugačno dolgoročno rešitev. Si pa predstavljam, da bo tudi za mlado družino, ki je navajenega določenega okolja, ima otroke v določeni šoli ali vrtcu, službe v bližini, težko. Treba bo iskati rešitve, ki bodo zanje najbolj prijazne, seveda pa bo tudi na strani ljudi nujnega nekaj napora, da se bodo prilagodili.

Novice Po Braslovčah bi del naselja preselili tudi v tej občini

Doslej sta se izpostavila dva župana, in sicer Braslovč in Mozirja, ki sta zelo jasno povedala, da bo več domov v občini treba trajno preseliti. Verjetno se bo treba za to odločiti še kje. Bo tudi država rekla kaj na to temo?

Najprej bo treba na terenu ugotoviti realno stanje – ne samo pri vprašanju voda, temveč tudi plazov. Dejstvo je, da so se nekatera območja bistveno spremenila, struge so se recimo ponekod prestavile za več deset metrov, drugje je odneslo zemljišča. Počakati bo treba na strokovna mnenja, ali je določeno območje še primerno za prebivanje, kje so smiselni protipoplavni ukrepi, kje pa je najbolj smiselno, da se umaknemo. Temelj vsake odločitve oziroma sprejetega ukrepa mora biti v prvi vrsti varnost ljudi in njihovega premoženja. Stroka bo morala povedati svoje, zelo pomembno bo, da se vse te okoliščine ljudem zelo dobro predstavi.

Bodo za poplavljena območja narejene nove hidrološke študije? Si lahko predstavljamo, da bodo nekatera stavbna zemljišča zaradi tega postala nezazidljiva?

Nisem strokovnjak za to področje, ampak, kolikor vem, bo ministrstvo za naravne vire in prostor nekatere posnetke poplavljenih območij upoštevalo pri nadaljnjem strokovnem odločanju. Pred poplavami so bile narejene tudi nekatere strokovne študije in z ugotovitvami na terenu, posnetki in analizami bodo videli, ali so ugotovitve in predlagani ukrepi še primerni.

Moja osebna bojazen so plazovi. Samo na območju Šentilja imamo več sto plazov. Nekatere manjše lahko saniramo, nekateri pa so izjemno veliki in zelo zahtevni za sanacijo. Ponekod verjetno to tudi ne bo smiselno.

Kot nestrokovnjak opažam, da so bili v gozdovih poseki, gozdne vlake in drugi posegi tako intenzivni, da so na teh območjih nedvomno pustili posledice.

Tudi gradilo se je očitno marsikje, kjer to ni bilo pametno.

Kot laik bi rekel, da so bile marsikje sprva dopuščene izjeme, ki pa so se potem na žalost spremenile v pravilo. Morda smo predvsem v prvi dekadi nastanka države na račun razvoja sprejeli kakšen kompromis preveč. Je pa treba vedeti, da so bile vremenske razmere tokrat ekstremne. Hkrati se moramo zavedati, da lahko v prihodnosti pričakujemo več takih ekstremnih pojavov.

Šefic pravi, da je poleg hitre sanacije vodotokov in infrastrukture v tem trenutku zelo pomembno, da v najkrajšem roku zberejo podatke o škodi in izkoristijo vsa razpoložljiva evropska sredstva. Foto: Bojan Puhek

Si lahko predstavljamo, da bodo nekatera stavbna zemljišča zaradi novih hidroloških študij postala nezazidljiva in da bodo lastniki zaradi tega jezni?

Zanesljivo bo to naporen proces. Ampak če stroka ugotovi in dokaže, da je eno območje nevarno za ljudi in premoženje, je treba razmisliti o tem, da se od tod umaknemo. Mogoče je to ušlo iz fokusa, ampak mi imamo na poplavnih območjih tudi nekatere velike gospodarske objekte, ki so zelo pomembni za posamezne regije in nenazadnje celo državo. Nesmiselno bi bilo vztrajati na določeni lokaciji, če vemo, da se nam lahko v relativno kratkem obdobju tu ponovijo poplave.

Za tiste, ki so bolje situirani, bo gotovo lažje, za tiste, ki so gradili s krediti, pa bo obnova še velik izziv.

Katere pomoči so bili že deležni najbolj prizadeti in na kaj lahko v bližnji prihodnosti še računajo?

V prvem koraku gre za deset milijonov evrov, ki jih je vlada prek humanitarnih organizacij namenila najbolj prizadetim. Po sprejetju interventnega zakona bodo na voljo solidarnostna pomoč in vrsta drugih ukrepov.

Boste ukrepe zastavili pravično? Tako, da ne bo primerov, ko bodo nekateri prizadeti dobili precej več kot drugi?

Zanesljivo bo treba obnovo zastaviti pravično in transparentno. Za tiste, ki so bolje situirani, bo gotovo lažje, za tiste, ki so gradili s krediti, pa bo obnova še velik izziv.

Bo pomoč vezana tudi na ekonomski položaj posameznikov?

V prvem koraku bo pomoč bolj splošna in bo zato tudi precej manjša. Kasneje pa se bodo ti dejavniki zanesljivo upoštevali. Prvi predlogi o tem naj bi bili znani do konca septembra.

Kako bodo zagotovili, da se denar pod krinko interventnih ukrepov ne bo porabljal netransparentno, je povedal v spodnjem videoposnetku:

Kdo bo največ prispeval k obnovi?

Nekaj je državnih sredstev, počrpali bomo tudi vsa razpoložljiva evropska sredstva, tako iz solidarnostnega sklada kot iz iztekajoče se kohezije in morda načrta za okrevanje in odpornost. Vsa sredstva se bodo stekala v Sklad za obnovo, v katerem bo tudi denar iz kreditov in donacij.

Pomembno je, da hitro pridemo do podatkov o škodi, da ne zamudimo kakšnega roka in izgubimo sredstva, ki so nam na voljo.

Novice Pomoč po poplavah - kako do nje in kaj se obeta