Pomoč po poplavah - kako do nje in kaj se obeta

Prvi sveženj pomoč prek Karitasa in Rdečega križa: od 500 do 3.000 evrov 

Vlada je takoj po katastrofalnih poplavah dodelila pet milijonov evrov Rdečemu križu in prav toliko tudi Slovenski karitas. S tem naj bi vsem, ki so bili v poplavah prizadeti, omogočila učinkovito in hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

V okviru prve pomoči bi prizadeti dobili od 500 do 3.000 evrov. Za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljivi in zahtevajo nadomestno bivališče, bo višina te prve in nujne pomoči znašala do 3.000 evrov, za poplavljene stanovanjske etaže bo višina pomoči znašala do 1.500 evrov, za poplavljene kletne prostore pa bo višina pomoči znašala do 500 evrov.

Da bi prizadeti v poplavah prejeli omenjeno pomoč, morajo do 28. avgusta 2023 osebno ali po pošti na lokalnih združenjih Rdečega križa oziroma Karitasa ali občini oddati izpolnjene obrazce. Pristojni ob tem pojasnjujejo, da ta rok ni zadnji, ampak namenjen predvsem temu, da bodo mogoča prva izplačila, sicer pa bodo upoštevali tudi vloge, ki bodo oddane kasneje.

Rdeči križ in Karitas ljudem že odposlala prve vrednostne kartice

Kot so nam pojasnili na Rdečem križu Slovenije so v tem tednu na območna združenja odposlali za več kot tristo tisoč evrov vrednostnih kartic, ki jih bodo njihovi prostovoljci razdelili ljudem. Poleg tega so v sodelovanju z Zdraviliščem RKS Debeli rtič sto otrokom iz prizadetih območij s pomočjo donatorskih sredstev omogočili brezplačen teden letovanja. Z razdeljevanjem tako finančne kot tudi materialne pomoči bodo nadaljevali. 

Na Slovenski karitas se je do sedaj za pomoč obrnilo 2.646 gospodinjstev. Tem gospodinjstvom so pomagali z boni za trgovske centre in finančno pomočjo od sto do tisoč evrov, odvisno od prizadetosti. Kot so pojasnili, je pol milijona evrov v obliki nakazil in bonov že pri ljudeh.

"V prvi polovici naslednjega tedna bomo razdelili še preostanek do 1,3 milijona evrov denarne pomoči iz naslova donacij Karitas. To je sedaj res samo prva pomoč, ki še ni namenjena adaptaciji, ampak prilagoditvi življenja. Prava slika resničnih potreb se šele kaže," poudarjajo na Karitasu. Ob tem dodajajo, da dokazila za prvo pomoč niso potrebna, saj njihovi sodelavci sami preverijo ali je bilo gospodinjstvo oškodovano in v kakšnem obsegu. Ljudem sicer vseeno svetujejo, da gospodinjstva shranjujejo vse račune za adaptacijo in druge stroške.

Drugi sveženj pomoči prek centrov za socialno delo: sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov 

Drugi sveženj humanitarne pomoči bo predvidoma prišel po 1. septembru. Vlada naj bi že na četrtkovi seji sprejela interventni zakon, ki bo določil, da bodo prizadeti v poplavah upravičeni do sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov. To pomeni, da bo samska oseba prejela 3.255 evrov, štiričlanska družina dveh staršev in dveh mladoletnih otrok pa 11.473 evrov. Denar drugega svežnja pomoči bo država izplačevala prek centrov za socialno delo. Sredstva bodo prejeli vsi, ki so jih poplave prizadele, ne le tisti, ki so že prejemniki socialnih transferjev. 

Podjetniki, prijavite škodo! 

V interventnem zakonu naj bi bilo določeno tudi, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, pri čemer bo 80 odstotkov nadomestila država. Vsa podjetja, ki so utrpela škodo, bodo morala do 20. septembra prijaviti škodo, podjetniki, ki za sanacijo podjetja potrebujejo predplačilo pomoči v višini do desetih odstotkov ocenjene škode, pa morajo prijavo oddati do 1. septembra 2023. 

Zavarovalnicam prijavite tudi stroške čiščenja

Osebe, ki so bile prizadete v poplavah in so za svoje imetje imele sklenjeno zavarovanje, naj v škodne zahtevke navedejo tudi stroške čiščenja. Zavarovalnice namreč po novem to tudi brez predložitve računov vključujejo v izračun zavarovalnine.

Pomoč tudi za neurja med 12. julijem in 2. avgustom 

Do 28. avgusta lahko za pomoč zaprosijo tudi vsi, ki so jim škodo na stanovanjskih objektih med 12. julijem in 2. avgustom povzročili neurja, nalivi, veter, toča in hudourniki. Vlada je po 500 tisoč evrov za to dodelila Rdečemu križu in Slovenski karitas, sto tisoč evrov pa Evangeličanski humanitarni organizaciji Podpornica.

Za povsem uničena stanovanja ali hiše je višina namenjenih sredstev od 8.000 do 15 tisoč evrov, za poškodovane strehe in stanovanjske prostore od 2.000 do 8.000 evrov, za sanacijo kleti, fasade, oken, vrat, infrastrukture od 1.000 do 2.000 evrov, v primeru delno odkritih streh, uničenih zalog hrane ali kurjave, poškodovanih sten in tal pa od 500 do 1.000 evrov.

Oddaja podatkov o škodi do 31. avgusta

Občine zbirajo prijave in vodijo postopke za ocenjevanje škode, poročila pa morajo oddati do 31. avgusta. Posamezne občine so navodila in obrazce objavile na svojih spletnih straneh, občina Škofja Loka jih je objavila tukaj.

Kaj bo s posojili?

Mnogi, ki so utrpeli škodo v poplavah, se sprašujejo tudi, kaj bo z njihovo zmožnostjo odplačevanja posojil. V kar nekaj primerih so se ljudje ravno vselili v novo hišo, ki jo je zdaj uničila voda, posojilo pa je ostalo.

V bankah prizadete pozivajo, naj se jim javijo, po možnosti čim prej. Predvsem jim obljubljajo takojšen moratorij na odplačevanje kreditnih obveznosti, mogoči bodo tudi reprogrami posojil. Vendar pa pristojni opozarjajo, da bo morala biti obravnava vsakega primera individualna.

Ali imajo banke še kakšne dodatne ideje, naj bi se prav tako videlo v četrtek, ko se bo iztekel 48-urni rok, ki jim ga je skupaj z zavarovalnico v torek na srečanju postavil premier Robert Golob. V zraku je sicer tudi dodatna obdavčitev dobičkov bank, kar bi pomagalo pri financiranju obnove po poplavah. To med drugimi podpira tudi prvak opozicijske SDS Janez Janša. 

Obeta se Sklad za obnovo Slovenije - SOS

Vlada namerava v interventnem zakonu - ta bo na mizi na četrtkovi seji, v državnem zboru pa se mu že zdaj obeta široka podpora - vzpostaviti tudi poseben Sklad za obnovo Slovenije oz. SOS. Prek tega sklada naj bi se financirala obnova po letošnjih ujmah, vodila pa naj bi ga SID banka.

Kako "težak" naj bi bil ta sklad, za zdaj še ni opredeljeno. Po neuradnih informacijah naj bi iz različnih virov, tudi evropskih, zbrali vsaj tri milijarde evrov. Več podrobnosti o finančni konstrukciji sklada naj bi bilo sicer znanih v začetku prihodnjega tedna, napovedujejo viri.

Da bi Slovenija dobila obljubljeno finančno pomoč iz EU, se mudi z opredelitvijo škode. "Prijava škode" mora v Bruselj prispeti v 12 tednih od dogodka, kar pomeni do konca oktobra. Tu pa se pojavlja največja težava - pri popisu škode, opozarjajo pristojni.

Država bo poskrbela za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo

Pomemben del pomoči bo tudi zagotovitev nadomestnih oz. nadomestitvenih bivališč tistim, ki so jim hudourniške reke odnesle vse in uničile hiše. Golob zagotavlja, da "nihče ne bo ostal pozabljen", in napoveduje gradnjo nadomestitvenih hiš, po možnosti montažnih, da bi bila gradnja čim hitrejša.

Podrobnosti ukrepa še niso znane, vendar viri pojasnjujejo, da pomoč pri gradnji nadomestitvenih objektov nikakor ne bo omejena zgolj na montažne hiše. Prav tako še ni jasno, do kakšne višine bo šla tovrstna državna pomoč in ali bo sploh omejena.

Pri tem viri opozarjajo še, da bo lastništvo novozgrajenih objektov treba reševati kasneje in posebej. Nekdo, ki je izgubil hišo, bo torej dobil nadomestitveno hišo v brezplačno uporabo, ne pa tudi v last.

Prav tako nameravajo te nadomestitvene objekte graditi predvsem na zemljiščih, ki bodo varna pred poplavami in plazovi, predvsem pa so v državni lasti, na primer v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Po potrebi bi jih nato prekategorizirali v gradbene parcele. Da bi kupovali gradbene parcele, ki so na trgu, ni predvideno, še pojasnjujejo viri. 

Planet TV Pevec poplave izkusil na lastni koži: Ne jamram, ker se nam je to že zgodilo #video

Novice Hiše v Sneberjah plesnijo, lahko bi se celo sesedle #video

Novice Županja Črne: Obrazci so prezahtevni. Imajo toliko strani, da jih ne utegneš prebrati.