Vlada s strategijo prepoznava razvojni potencial priseljevanja

Dokument, ki ga je pripravila široka delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke Tine Heferle, po njegovih besedah prinaša vizijo, kako vnaprej reševati probleme na tem področju, pa tudi nabor ukrepov, ki so jih tudi finančno ovrednotili.

"Ne želimo, da je to samo papir, ampak želimo, da deluje tudi v praksi," je ob tem dejal. Napovedal je, da bodo spremljali izvajanje tako te kot integracijske strategije in ju po potrebi tudi spreminjali, a na podlagi izkušenj Slovenije pri teh vprašanjih verjame, da bodo strateški cilji, navedeni v strategiji, tudi v prihodnosti delovali.

Strategija namreč opredeljuje štiri ključne strateške cilje, ki po besedah generalnega direktorja direktorata za migracije Mateja Torkarja celovito obravnavajo različne vidike priseljevanja.

Zunanje delovanje

Prvi strateški cilj je osredotočen na zunanje delovanje, usmerjeno v odpravo vzrokov za priseljevanje in naslavljanje posledic podnebnih sprememb. "Cilj opredeljuje različne aktivnosti razvojnega in humanitarnega delovanja, dvostranskega sodelovanja z državami, vključno z državami izvora in tranzita, ter delovanje v mednarodnih organizacijah," je navedel Torkar.

Zakonito priseljevanje zaradi zaposlitve ali dela

Drugi strateški cilj je usmerjen v spodbujanje zakonitega priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela. V tem cilju je po njegovih besedah identificiranih več podciljev, ki se med drugim nanašajo na sklepanje sporazumov o zaposlovanju, nad izvajanjem predpisov v praksi in poenostavitev upravnih postopkov. "Pomemben del je namenjen tudi zagotavljanju ustrezne zaščite pravic delavcev priseljencev," je dodal.

Glede želja gospodarstva, da bi omogočili vključevanje na trg dela tudi prosilcem za azil, je Torkar dejal, da je želja, da se tujcem, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, olajša vložitev prošnje za pridobitev dovoljenja za delo v času bivanja v Sloveniji. Zdaj je namreč pravilo, da se vloga za prvo dovoljenje poda v tujini. Ta cilj bodo preučili tudi v luči prihodnjih zakonodajnih sprememb, dodatno bodo proučili možnost, da se tudi "prosilcem za mednarodno zaščito, katerih prošnja je bila pravnomočno zavrnjena, omogoči vložitev vloge za pridobitev nekega dovoljenja za zakonito prebivanje pod pogojem, da so v času statusa prosilca izkazali določeno stopnjo integracije v družbo".

Foto: Guliverimage Zaščita življenja

Tretji strateški cilj se osredotoča na zaščito življenja in na obravnavo vidikov prisilnih razselitev. "Pomembna so tudi prizadevanja za zagotavljanje varnih, zakonitih in dopolnilnih poti," je dejal Torkar in pri tem omenil zadnji tak projekt, ko je bilo decembra lani in januarja letos v okviru projekta trajne preselitve iz Turčije priseljenih 50 državljanov Sirije in Afganistana.

Pomemben del strategije je namenjen tudi zaščiti najbolj ranljivih kategorij priseljencev, vključno z mladoletniki in mladoletniki brez spremstva, žrtvami trgovine z ljudmi in žrtvami posilstev, mučenja ali drugih težjih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja. "Dokument v okviru tretjega cilja obravnava tudi sovražni govor in druge oblike nestrpnosti do priseljencev, poudarke pa dajemo tudi preprečevanju in preganjanju vseh oblik izkoriščanja priseljencev v Sloveniji," je dodal Torkar.

Vpliv migracij na notranjo varnost

Četrti strateški cilj pa obravnava morebitni vpliv migracij na notranjo varnost in v tem delu obravnava izzive, povezane z nedovoljenim priseljevanjem, s politiko vračanja, odkrivanja ter pregonom organiziranih kriminalnih združb s poudarkom na tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.

Ob tem se je Poklukar dotaknil tudi aktualnih namer o vzpostavitvi začasnih kapacitet za tujce, ki v državo vstopijo nezakonito, v občinah Brežice in Središče ob Dravi. Kot je dejal, je država morala odreagirati na povečan obseg takih prehodov meje in znova zagotovil, da bo policija zagotavljala varnost prebivalcev teh občin.

Zahvalil pa se je občini Postojna, kjer so vzpostavili nove nastanitvene zmogljivosti za bivanje mladoletnikov brez spremstva.

Pomoč pri vključevanju tujcev

Vlada je na današnji seji sicer izdala tudi uredbo o zagotavljanju pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU. V njej določa način uveljavljanja in obseg zagotavljanja pomoči pri njihovem vključevanju v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje.

Uredba predpisuje število ur, zagotovljenih s strani države, za namen učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, tudi učenja jezika na preživetveni ravni.

Novice V Franciji začel veljati sporni zakon o priseljevanju

Novice Na posvetu o vladni strategiji za priseljevanje poudarili pomen urejenih zakonitih migracij

Novice Kakšne demografske spremembe čakajo Zahod v prihodnosti?

Novice Presunljive številke, ki razkrivajo, kako hudo je bilo v Ukrajini že pred vojno

Novice Biden sprejel vrsto ukrepov glede priseljevanja