Vlada o črpanju EU-sredstev za drugi tir še s strokovnjaki Evropske komisije

Na podlagi te informacije bo dokončno oblikovan predlog, kako se bo Slovenija prijavila na evropski razpis. Rok za prijavo je 26. februar.

Izpolnjevanje zahtev standardov za evropske transportne koridorje ključna naloga vlade Vlada bo dokončni predlog za prijavo projekta drugi tir na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) potrdila na dopisni seji, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Danes je sicer vlada ugotavljala, da je izpolnjevanje zahtev standardov za evropske transportne koridorje, na katerih je tudi železniška povezava od Kopra do madžarske oz. avstrijske meje, nujna in ključna prednostna naloga vlade.

Tako je treba posodobiti celotno povezavo, vključno z izgradnjo drugega tira. Tehničnim standardom za koridorske proge je treba zadostiti do leta 2023, do konca tega leta naj bi bila končana tudi gradnja drugega tira. V nasprotnem primeru Slovenija tvega izgubo položaja na teh koridorjih, ki je zanjo strateškega pomena, je opozoril minister.

Projekt drugi tir je ocenjen na 1,35 milijarde evrov Za posodobitev koridorske povezave sta v finančni perspektivi 2014–2020 predvideni dve milijardi evrov, od tega je približno 700 milijonov evrov možnosti črpanja EU-sredstev, preostalo je lastna udeležba.

Država je sicer v okviru iztekajočega se večletnega finančnega obdobja 2007–2013 za financiranje izvedbe projektov za zagotovitev standardov omrežja TEN-T na železnicah namenila več kot 900 milijonov evrov, med drugim za modernizacijo železniške proge med Divačo in Koprom, modernizacijo in elektrifikacijo ter ureditev zunajnivojskih križanj cest z železnico na progi Pragersko–Hodoš in vzpostavitev sistema sodobnih komunikacij GSM-R na celotnem železniškem omrežju.

Vsi projekti iz finančne perspektive 2007–2013 se izvajajo v skladu s terminskim in finančnim načrtom in bodo predvidoma končani do konca leta 2015, piše v sporočilu za javnost po seji vlade.

Največji infrastrukturni projekt na tej povezavi, na 1,35 milijarde evrov ocenjeni drugi tir, se bo po predlogu poleg z evropskimi sredstvi financiral še z javno-zasebnim partnerstvom, del pa bo predstavljala udeležba Republike Slovenije.

Tako finančno strukturo bo Slovenija navedla v razpisu za evropska sredstva, pri čemer bo treba mogoče modele javno-zasebnega partnerstva po Gašperšičevih besedah še preučiti in preveriti interes. "Na podlagi tega bomo pripravili razpis za izbor zasebnega partnerja," je pojasnil minister.

Na razpisu je mogoče pridobiti od 30 do 40 odstotkov sofinanciranja Slovenija se bo z dvema projektoma, s projektom nadgradnje železniške povezave Poljčane–Slovenska Bistrica in s projektom izvlečnega tira pri izhodu s tovorne postaje Koper, prijavila na razpis za sredstva iz t. i. nacionalne ovojnice, prek katere je samo za Slovenijo rezerviranih 159 milijonov evrov.

Drugi tir v celoti bodo prijavili na odprti razpis, v okviru katerega projekti konkurirajo s preostalimi projekti drugih članic EU. Na tem razpisu je mogoče pridobiti od 30 do 40 odstotkov sofinanciranja, odvisno od tega, ali je mogoče dokazati čezmejnost projekta.

Minister Gašperšič je sicer že nedavno na odboru DZ za infrastrukturo, na katerem so se seznanili s problematiko drugega tira, pojasnil, da bo na tem razpisu najverjetneje mogoče dobiti le 30 odstotkov sofinanciranja. To bi, kot je dejal takrat, zneslo okoli 263 milijonov evrov.

Ni še jasno, kakšen delež bo lahko prispeval zasebni partner Na očitke, da vlada na razpis oddaja vlogo brez jasne finančne konstrukcije, je minister odgovoril, da bodo v njej opredelili, da bo projekt financiran s sredstvi EU in prek javno-zasebnega partnerstva. Opredeljen bo tudi načrt nadaljnjih aktivnosti. Po njegovih informacijah so države v preteklosti na tak način vloge že pripravile, projekte pa so v Bruslju na tej podlagi tudi odobrili.

Res pa je, da za zdaj še ni znano, kakšen delež bo lahko k izvedbi projekta prispeval zasebni partner. Vlada se je za proučitev izvedbe prek javno-zasebnega partnerstva odločila, ker je bilo v preteklosti za projekt dovolj interesa resnih zasebnih partnerjev.

Gašperšič je prepričan, da je treba narediti ta napor in izkoristiti priložnost, če se ponudi. A najprej je treba preveriti interes za posamezne modele partnerstva in na podlagi tega pripraviti razpis. Časnik Finance je ta teden kot najresnejša potencialna interesenta omenjal danskega logista Maersk in nemškega transportno-logističnega velikana Deutsche Bahn.

Neuspeh na razpisu je "zelo neverjeten scenarij" Glede pomislekov o usodi projekta, če država ne bi bila uspešna na razpisu za evropska sredstva in ne bi našla zasebnega partnerja, je minister povedal, da je ugibati o neuspehu na razpisu zelo črnogledo in tudi zelo neverjeten scenarij. Sam je optimist tako glede uspeha na razpisu kot glede vključitve zasebnega partnerja.

Projekt je sicer po njegovih besedah že tako daleč, da bi bilo mogoče gradbena dela, če bo oblikovana finančna konstrukcija, začeti že leta 2016. Analize po Gašperšičevih besedah kažejo, da je projekt ekonomsko upravičen, čeprav je interna stopnja donosnosti nizka. Takšna je namreč tudi pri drugih železniških projektih.