Robert Golob
Četrtek, 5. 2. 2026, 15.53
1 teden, 3 dni
Vlada na Koroškem o obnovi po poplavah in razmerah v regijskem zdravstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Sledili bodo obiski po terenu, kjer se bodo predstavniki vlade med drugim seznanili s potekom obnove po poplavah in razmerami v regijskem zdravstvu.
Vlada je na današnji terenski seji ob obisku koroške regije potrdila program financiranja razvojnih spodbud za občine, prizadete v ujmi leta 2023. Kot je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, je program skupaj vreden 135 milijonov evrov, v njem je pet projektov predvidenih na Koroškem.
Za razvojne spodbude iz sklada za popoplavno obnovo 135 milijonov evrov
Potrjeni program razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov, ki je oblikovan na podlagi zakona o obnovi, razvoju in financiranju po poplavah in plazovih leta 2023, po Jevškovih besedah vsebuje osem projektov oz. ukrepov.
Med temi so trije, za katere bodo izvedli javni razpis, za sredstva pa bo lahko kandidiralo vseh 171 občin, ki so upravičene do sredstev za obnovo po katastrofalni ujmi poleti 2023.
Aleksander Jevšek
Za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovno šolstvo so namenili 40 milijonov evrov, javni razpis ureditve javne turistične infrastrukture bo vreden deset milijonov evrov, razpis ureditev javne infrastrukture poslovnih con za krepitev odpornosti na naravne nesreče pa je ovrednoten na 20 milijonov evrov.
Sredstva za pet projektov pa je vlada na podlagi sprememb omenjenega zakona dodelila neposredno, torej brez javnega razpisa, vsi pa so povezani s koroško regijo.
Poudarek tudi na zdravstvu
Za gradnjo novega objekta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so tako potrdili 27,8 milijona evrov, za prizidek k enoti koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu 6,8 milijona, za gradnjo Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem šest milijonov, za gradnjo regijskega varstveno-delovnega centra in ureditev bivalne enote 4,85 milijona, za izgradnjo novega doma za starejše občane v Mislinji pa 19,5 milijona evrov.
"Rok za dokončanje teh projektov je do konca leta 2028," je dejal minister. Na vprašanje, ali bodo neposrednih sredstev deležne tudi občine v drugih regijah, je odgovoril, da so danes odločitve o tem sprejeli le za koroško regijo. Obstajajo pa zakonske možnosti, da denar iz sklada za obnovo dodelijo tudi drugim regijam.
Obnova ceste Ravne-Dravograd eden od trenutno večjih cestnih projektov v državi
Na Koroškem pa poteka tudi eden od večjih cestnih projektov v državi, vreden skoraj 20 milijonov evrov, s katerim bodo do jeseni obnovili tri kilometre ceste Ravne na Koroškem-Dravograd. Kot je ob vladnem obisku povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je bil projekt pripravljen že prej, traso pa so morali prilagoditi novim poplavnim kartam.
Državna cesta Ravne-Dravograd bo po besedah ministrice na nekaterih odsekih potekala tudi do tri metre višje kot doslej, zgrajeni bodo visoki podporni zidovi, ves čas gradnje pa bodo veljale polovične zapore. Vzporedno gradijo tudi kolesarko povezavo.
Prav zaradi obremenitev za lokalne prebivalce in dnevne migrante je bilo trajanje gradnje ključno merilo pri izboru izvajalca, je dejala. Namesto prvotno predvidenih 30 mesecev so rok skrajšali na 15 mesecev, dokončanje projekta pa je predvideno za oktober letos, je povzela Bratušek.
Poudarila je, da popoplavna sanacija na Koroškem poteka skladno z načrti tudi na drugih projektih. Med njimi je izpostavila cesto Črna na Koroškem-Mežica, ki so jo Korošci čakali desetletja. Projekt je skoraj končan, razen enega mostu, ki ga bo treba zgraditi na novo, zato tam promet še vedno poteka izmenično enosmerno.
Po njenih besedah je bilo v zadnjih dveh letih in pol v koroško regijo vloženega veliko dela, saj so poplave razkrile tudi dolgoletno zapostavljenost Koroške.
Pomemben mejnik predstavlja tudi tretja razvojna os. Odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem je v celoti v gradnji, odpiranje ponudb za prvi del, sklop Velenje, pa je predvideno že v kratkem. Bratuškova je ponovila, da je cilj zaključek tega dela do jeseni 2029 in izrazila prepričanje, da o uresničitvi projekta danes na Koroškem ne dvomi več nihče.
Glede odseka Šentrupert-Velenje je pojasnila, da gradbeno dovoljenje še ni izdano, a pričakuje, da bodo do poletja odpravljene vse ovire. Trasa je pravnomočno določena, tudi na ustavnem sodišču, zato bo cesta po njenih besedah prej ali slej zgrajena. Ministrstvo hkrati načrtuje, da bo še v tem mandatu vlade sprejet državni prostorski načrt za odsek od Slovenj Gradca do Dravograda, javno pa bodo predstavljene tudi rešitve proti avstrijski meji.
Na vprašanje o kolesarskem omrežju je ministrica odgovorila, da so kolesarske povezave pomembne, a je v tem trenutku prioriteta cestna infrastruktura. Zaključek večjih kolesarskih projektov pričakuje po letu 2028, ko bo zaključena popoplavna sanacija cest.
