Sreda, 22. 11. 2023, 10.30
12 mesecev
Boštjančič: Glede predloga zakona o obnovi je treba še nekaj razčistiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Obsežen zakonski predlog, ki šteje približno 150 členov, bodo na vladi podrobneje komentirali, ko ga bodo vložili v parlamentarno proceduro.
Vlada je danes nadaljevala razpravo o predlogu zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, ki bo podrobno opredelil sanacijo po poplavah in plazovih ter vire njenega financiranja. Zakonski predlog je bolj ali manj usklajen, vlada pa bo čistopis predvidoma v četrtek sprejela na dopisni seji.
Vlada je o predlogu zakona o obnovi danes opravila vsebinsko obsežno razpravo, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zakonski predlog je po njegovih besedah v veliki meri usklajen, nekaj zadev pa še ni povsem jasnih, zato so potrjevanje zakona prestavili.
"Pričakovati je, da bomo predlog zakona potrdili v četrtek na dopisni seji. Nekaj zadev je treba namreč še razčistiti. Ne gre za posebej velika vprašanja, a presodili smo, da si je dobro vzeti še en dan," je odločitev pojasnil Boštjančič.
Podrobneje o odprtih zadevah ni spregovoril. Pojasnil je le, da gre za dileme med različnimi resorji. "Na eni strani gre za tehtanje ukrepov, ki jih želimo čim hitreje vpeljati in za katere želimo, da dajo čim prej rezultate, po drugi pa za tehtanje nevarnosti, da se te ukrepe ne bi zlorabljalo za kakšne druge namene," je dejal minister.
Dejstvo, da danes na seji vlade ni bilo premierja Roberta Goloba - ta je po petkovi operaciji še na bolniškem dopustu - po njegovih besedah ne igra nobene vloge pri časovnici sprejemanja tega zakona. Vanj želi vlada vključiti tudi nekaj predlogov opozicije.
Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in občinskim združenjem.
Gospodarstveniki na nogah
V začetku novembra je na temo priprave zakona potekal tudi vrh parlamentarnih strank. Kljub trenutnim političnim napetostim je bilo zaznati precejšnjo mero soglasja o predvidenih ukrepih za obnovo infrastrukture in pomoč občinam, prebivalstvu ter podjetjem. Je pa opozicija kot izrazito negativno izpostavila predvsem predvideno dodatno obremenitev gospodarstva.
Zakon bo glede na osnutek namreč prinesel začasni petletni davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Že z novelo interventnega zakona se je medtem vlada odpovedala solidarnostnemu prispevku, ki bi ga plačevali vsi državljani.
Medtem ko so splošni namen zakona in številni napovedani ukrepi sprejeti pozitivno, pa so v gospodarstvu močno nezadovoljni zaradi predvidenih dodatnih obremenitev.
Gospodarska združenja so zaradi teh predvidenih dodatnih obremenitev znova na nogah in pri tem izpostavljajo negativne posledice za gospodarstvo v času siceršnjega umirjanja rasti BDP in nespodbudnih razmer v mednarodnem okolju.
Razprava glede predvidenih dodatnih virov za financiranje obnove bi tako lahko v DZ, ki naj bi zakon sprejel do konca leta, zasenčila vse druge zakonske rešitve za čim učinkovitejšo obnovo in normalizacijo razmer po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države.
Vlada o predlogu zakona o minimalnem davku
Vlada bo med drugim razpravljala tudi o predlogu zakona o minimalnem davku, katerega cilj je zagotavljanje 15-odstotne svetovne minimalne davčne stopnje za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov. Ta ukrep je rezultat intenzivnih pogajanj med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20.
Vlada bo na seji med drugim obravnavala predlog novele zakona o javni rabi slovenščine, ki med drugim prinaša definicijo javne rabe slovenščine in prenovo določb o inšpekcijskem nadzoru ter kazenskih določb.
